Potem ko je Hidrotehnik uničil naravno drstišče soške postrvi s 25 jamami, se je odzval Evropski alpski program WWF. Od okoljske ministrice zahtevajo ustavitev intervencijskih posegov zaradi poplav, dokler akcijski načrt ne bo v skladu z okoljsko zakonodajo. Pričakujejo tudi sanacijo uničenega drstišča soške postrvi. O dogodku so obvestili tudi evropsko komisijo.
Dela morajo končati do maja
»Pozivamo vas k takojšnji začasni ustavitvi intervencijskih posegov, predvidenih v akcijskem načrtu interventnih aktivnosti zaradi poplav, dokler ta ne bo v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo, da bi preprečili nadaljnjo škodo v Sloveniji. Zahtevamo ponovno preučitev vseh predlaganih interventnih ukrepov in zagotovitev sodelovanja zainteresirane javnosti pri njihovi reviziji. Pričakujemo tudi, da boste zagotovili ustrezno sanacijo uničenega drstišča soške postrvi,« je v protestnem pismu ministrici za okolje Ireni Majcen zapisal Sergio Savoia, direktor Evropskega alpskega programa WWF (World Wide Fund of Nature).
Konec novembra 2014 je vlada potrdila akcijski načrt interventnih aktivnosti po poplavah, ki so prizadele Posočje leta 2012. Načrt določa, da mora Hidrotehnik kot izvajalec državne javne službe za urejanje voda dela končati do konca maja letos. Za ureditev Soče po poplavah je država namenila dva milijona evrov. Prav pomanjkanje časa so v Hidrotehniku navedli kot argument za to, da so uničili eno od petih naravnih drstišč soške postrvi, saj naj bi bile vse sanacije nujne.
Eden od interventnih ukrepov akcijskega načrta je tudi ureditev levega brega Soče pod pokopališčem v Kobaridu, kjer se je nahajalo drstišče soške postrvi s 25 jamami. Soška postrv je zaščitena z direktivo o habitatih EU, zato je prišlo do poslabšanja stanja na območju programa Natura 2000.
»Menimo, da z vidika neposrednega tveganja za zdravje in varnost ljudi omenjeni gradbeni poseg ne sodi v kategorijo interventnih ukrepov, temveč pod redna vzdrževalna dela. Poseg bi se moral izpeljati ob ustrezni okoljski presoji in s sodelovanjem zainteresiranih deležnikov. Če bi se dela izvedlo zunaj časa drstenja postrvi, bi se uničenju drstišča lahko izognili,« so ocenili v okoljski organizaciji WWF.
Poleg tega menijo, da ukrep ni bil načrtovan sonaravno, ne uporablja najboljših razpoložljivih tehnik in niti niso bile preučene alternativne metode izvedbe, kar lahko vodi v poslabšanje ekološkega stanja reke. Spremembe na rekah, kakršna je Soča, določajo pogoji v evropski vodni direktivi. Med drugim je treba storiti vse, kar je mogoče, da se ublažijo škodljivi vplivi na stanje reke, ter poiskati boljše rešitve. »Zato menimo, da dogodki v zvezi z akcijskim načrtom interventnih aktivnosti zaradi poplav v Sloveniji kršijo evropsko in nacionalno zakonodajo,« je še zapisal v pismu ministrici Savoia.
Ribiči prosili, naj jih obvestijo
Zavod za varstvo naravne dediščine je sicer podal mnenje pri oblikovanju sanacijskega načrta. Opozorili so, da je primeren čas za dela na reki Soči med 1. julijem in 31. oktobrom, ker v tem času ne drsti nobena zavarovana ali varovana vrsta rib. Tolminski ribiči so pred začetkom sanacijskih del na odseku ceste med Kobaridom in vasjo Ladra opozorili Hidrotehnika, naj jih obvesti, če bodo kakršna koli dela opravljali v vodi. Ribiči bi tako lahko zaščitili območje, kjer je ravno takrat potekalo drstenje soških postrvi. Očitno pa se je Hidrotehniku preveč mudilo in si je privoščil uničenje pomembnega naravnega drstišča.
Odškodnina, ki jo ribiška družina Tolmin lahko zahteva od države zaradi uničenja drstnih jam, je skromna, med 1200 in 1500 evri. Veliko strožji pa so do držav, ki ne spoštujejo pravil evropskega programa Natura 2000, evropski nadzorniki. Za državo, ki ne skrbi za zaščitene vrste, je določena globa v višini dveh milijonov evrov.