Ministri so se danes dogovorili za podaljšanje sankcij proti posameznikom, za pripravo razširitve kazenskega seznama z novimi imeni ter izrazili pripravljenost na nadaljnje ukrepanje, je povedala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini.
Pri prvem ukrepu gre za polletno podaljšanje sankcij proti posameznikom, odgovornim za spodkopavanje neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine, v obliki zamrznitve premoženja in prepovedi potovanja v unijo, uvedenih marca lani po priključitvi Krima Rusiji.
»Nadaljnje gospodarske sankcije ne bi bile učinkovite zaradi slabih gospodarskih razmer v Rusiji«
Pri drugi odločitvi gre za poziv pristojnim službam, naj v enem tednu pripravijo predloge za razširitev kazenskega seznama, na katerem je sedaj 132 posameznikov in 28 pravnih oseb, s ciljem odločitve o razširitvi seznama z novimi imeni na naslednjem zasedanju 9. februarja.
Pri tretji odločitvi pa gre za poziv k nadaljevanju priprav za ustrezno ukrepanje, tudi z novimi gospodarskimi sankcijami, če se bodo razmere v Ukrajini še zaostrovale. Za krepitev gospodarskih sankcij naj bi se najodločneje zavzemale Poljska, baltske države in Velika Britanija.
Vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec je danes ocenil, da nadaljnje gospodarske sankcije ne bi bile učinkovite zaradi slabih gospodarskih razmer v Rusiji. A obenem ni izključil možnosti odločitve o krepitvi gospodarskih sankcij na vrhu EU, če se bodo razmere slabšale.
Rusija svari BiH pred pošiljanjem orožja v Ukrajino
Rusija je danes opozorila Bosno in Hercegovino, naj ne izpelje prodaje orožja Ukrajini, ker bi ukrajinska vojska to orožje lahko uporabljala za ubijanje civilistov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V BiH namreč načrtujejo prodajo 5,5 milijona evrov vrednega orožja in streliva Ukrajini, ki se na vzhodu spopada s proruskimi separatisti.
Kot je dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva v Moskvi Aleksander Lukaševič, so v Moskvi zgroženi zaradi načrtov BiH, saj bi prodajo orožja izvedla država, »ki je sama izkusila grozote bratomorne vojne v letih od 1992 do 1995«.
Prodaja orožja iz BiH je trenutno sicer zaustavljena, ker je ravno zaradi tega vprašanja prejšnji teden odstopil minister BiH za zunanjo trgovino in gospodarske odnose Boris Tučić, sicer bosanski Srb. Prodajo sta pred njim že odobrila ministra za zunanje zadeve in obrambo, Tučić pa je raje odstopil, brez njegovega podpisa pa prodaje ni mogoče izpeljati.
»Katastrofalne posledice za BiH'«
Kot je zapisal v odstopni izjavi, bi prodaja po njegovem mnenju »imela katastrofalne posledice za BiH in njeni entiteti«. Kot je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina, se je Tučić zbal poslabšanja odnosov med Republiko srbsko in njeno veliko zaveznico Rusijo.
V BiH bodo morali zdaj počakati na imenovanje Tučičevega naslednika, kar pa morda še ne bo tako kmalu, saj se v državi po volitvah oktobra lani še vedno oblikuje vlada.
Po drugi strani pa Ukrajina in zavezniki obtožujejo Rusijo, da proruske separatiste v vzhodni Ukrajini ne podpira le v orožju, ampak tudi z vojaki. Moskva vse tovrstne očitke zavrača.