Treba bo izboljšati komunikacijo med državami in posameznimi deli družbe
Predlog deklaracije predstavlja dosjeje, ki jih bodo v navedenem obdobju obravnavala telesa EU, ter usmeritve, ki jih bodo zagovarjali slovenski predstavniki. Cerar je danes predstavil nekatere med njimi, najprej pa spomnil na nedavne napade v Parizu in solidarnost v EU, ki se je odrazila v odzivih nanje. V prihodnjih tednih pa bo potreben učinkovit odziv članic na tovrstne dogodke.
Treba bo izboljšati komunikacijo med državami in posameznimi deli družbe. Če ne bomo posvetili ustrezne pozornosti vprašanjem socialne neenakosti, brezposelnosti in odtujenosti, se bodo takšni dogodki ponavljali tudi v prihodnje, je poudaril. Čeprav se v Sloveniji stopnja ogroženosti ni povečala, se po besedah Cerarja zavedamo krhkosti takega stanja, zato je potrebno sodelovanje med članicami in tudi z državami Zahodnega Balkana.
Vprašanje svobode in varnosti ni edini izziv, ki je pred EU, je poudaril Cerar in kot ključnega izpostavil zagon gospodarstva oz. zagotovitev vzdržne gospodarske rasti. Dejal je, da proces strukturnih reform in konsolidacije javnih financ v Sloveniji že daje prve rezultate, pri čemer so pomagala tudi priporočila Evropske komisije, ki jim nekateri pravijo bruseljski diktat, a so daleč od tega.
Ponovno zaupanje trgov
Slovenija je naredila velik napredek, kar dokazuje relativno visoka gospodarska rast in ponovno zaupanje trgov, kar kažejo zadnje bonitetne ocene, dosegamo rekordno nizek donos na slovenske obveznice, je izpostavil in dodal, da je treba, če naj bo rast dolgoročna, s strukturnimi ukrepi nadaljevati. Napovedal je nadaljevanje privatizacije 15 podjetij.
Premier je poleg tega omenil 315 milijard vreden naložbeni načrt, ki ga je predložil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Ta mora postati zgodba o uspehu, je dejal Cerar in izpostavil, da je Slovenija pripravila 22 projektov v višini 9,9 milijarde evrov, seznam pa je odprt za nove projekte. Vlada je ustanovila skupino za pripravo in spremljanje teh projektov, v EU pa si bo Slovenija prizadevala za jasna pravila mehanizmov financiranja, da se naložbeni načrt ne bi izjalovil tako, da bi bil v pomoč zgolj največjim članicam.
Slovenija bo gospodarsko rast iskala tudi v prostotrgovinskih sporazumih
Premier je še poudaril, da bo Slovenija gospodarsko rast iskala tudi v prostotrgovinskih sporazumih, predvsem v sporazumu o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP). Prepričan je namreč, da bo sporazum prinesel nove priložnosti slovenskim podjetjem. A, kot je poudaril, ne bomo dovolili nižanja obstoječih okoljskih, socialnih, delavskih, zdravstvenih in drugih standardov v EU.
Strah pred temi sporazumi ni popolnoma neutemeljen, a tudi ni povsem nepremostljiv. V tako pomembnih pogajanjih ne smemo hiteti, sploh ne na račun vsebine. A moramo vedeti, da se v globaliziranem svetu tesna partnerstva dogajajo povsod, je opozoril.
Ko gre za odnose z Rusijo ...
Cerar je spregovoril tudi o zunanji politiki EU. Ko gre za odnose z Rusijo, je premier povedal, da je EU enotna o politiki sankcij do izpolnitve zavez iz Minska. Spreminjajoča se narava odnosov z Rusijo prinaša tudi ukrepe za energetsko neodvisnost in Cerar v februarju pričakuje jasno vizijo energetske unije. Ta pa mora vključevati tudi ambiciozno podnebno politiko.
Osnovni strateški interes Slovenije je ohranitev močne EU in njenih institucij, kar ne pomeni, da do delovanja slednjih ne bomo konstruktivno kritični. Varnost hrane, samooskrba s hrano, pravice, ki izhajajo iz javnega zdravstva, svoboda gibanja, prost pretok kapitala. To so posebnosti EU in zanje si bo Slovenija vedno prizadevala, je sklenil premier.
Sledila je predstavitev stališč poslanskih skupin do predloga deklaracije in niza amandmajev. Poslanske SMC, DeSUS, SD so kljub nekaterim kritikam predlogu deklaracije napovedale podporo, v ZL so njena stališča zavrnili. Povsem kritični so bili do nje v SDS.
Poslanci opozarjali, da predlog deklaracije vključuje že preteklo obdobje
V razpravi so poslanci med drugim opozarjali na dejstvo, da predlog deklaracije vključuje že preteklo obdobje. Simona Kustec Lipicer (SMC) je pozvala k izboljšanju dosedanje prakse in da se v prihodnje priprave tovrstnih dokumentov lotijo skupaj, ne da jih DZ dobi šele v času, ko je tretjina njihove vsebine že pretekla.
Sicer pa so poslanci veliko pozornosti namenili vprašanju podpore prostotrgovinskim sporazumom, predvsem TTIP in gospodarskemu in trgovinskemu sporazumu s Kanado (CETA). Pogajanja o prvem še potekajo, vlada pa bo glede na predlog deklaracije DZ o njih redno obveščala DZ. Pogajanja o sporazumu CETA pa so že zaključena, vlada pa ga bo glede na predlog deklaracije pred začetkom postopka ratifikacije DZ predstavila in pojasnila oceno njegovih učinkov za Slovenijo.
Luka Mesec (ZL) je poudaril, da ima Slovenija zelo naivno stališče, ker se zavzema za hitro sprejetje teh sporazumov. Izpostavil je, da bo učinek na BDP negativen, da obstaja nevarnost za zmanjšanje števila delovnih mest, in opozoril na nepripravljenost slovenskih podjetij na zaostreno konkurenco. Opozoril je tudi na vprašanje varnosti hrane.
