Pred tekmo z aktualnimi svetovnimi prvaki se je selektor Boris Denič odločil za prvo kadrovsko rošado. Med gledalce na tribuno se je moral preseliti krožni napadalec Blaž Blagotinšek, z 21 leti najmlajši v reprezentanci, prvič pa se je med šestnajsterico znašel Uroš Bundalo. Poleg Blagotinška je bil med gledalci tudi rekonvalescent Klemen Cehte, ki je dan pred tekmo prvič treniral z žogo. »Nisem šel na polno, kajti malce me še zateguje v mečni mišici, a je že skoraj v redu. Toda z zdravstveno službo in selektorjem smo se dogovorili, da še počakam z igranjem. Nesmiselno bi bilo tvegati in morebiti celo poslabšati stanje mišice, kajti vsak dan počitka pride prav pri rehabilitaciji. Bom pa povsem nared za Makedonce,« je pojasnil Klemen Cehte, član francoskega kluba Aix.
»Da ne bo zamere, predlagam, da si bratsko razdelimo točki,« nas je na novinarski tribuni pred tekmo nagovoril debelušni in prijazni Gonzalo Torres. »Sem Španec, moja življenjska spremljevalka pa je Slovenka iz okolice Ljubljane. Dežurni napovedovalec sem bil že pred dvema letoma na SP v Španiji, ko je Slovenija igrala v polfinalu. Nimam težav z izgovorom vaših črk č, š in ž, poznam pa tudi Modrijane, Na Golici, Jana Plestenjaka,« je pojasnil predlog za delitev točk in kot dokaz za poznavanje naših črk brezhibno izgovoril priimek Žvižej. Torresov predlog je bil po eni strani sprejemljiv zaradi črne statistike, kajti Slovenija je na osmih medsebojnih tekmah s Španijo na velikih tekmovanjih (EP, SP, OI) osemkrat izgubila, a po drugi bi bili Slovenci z zmago s plus dva drugi v skupini A, s plus tri pa celo prvi.
Tekma se je začela z minuto molka v spomin na včeraj umrlega savdskega kralja Abdulaha bin Abdulaziza, na igrišču pa so se Slovenci hitro zavili v molk zaradi še enega Gonzala – španskega vratarja Gonzala Pereza de Vargasa. Član Barcelone je v pičlih osmih minutah zbral kar sedem obramb, prvi polčas končal pri številki dvanajst in preprečil uresničitev želje svojega soimenjaka o delitvi točk. Na srečo je bil na nasprotni strani razpoložen tudi Primož Prošt, ki pa kljub devetim obrambam v prvem polčasu ni mogel preprečiti zaostanka petih zadetkov tik pred odhodom v garderobo (9:14).
Španci, z do včeraj doseženimi 3786 zadetki rekorderji v zgodovini SP, so tudi v nadaljevanju držali vse niti igre v svojih rokah. Nekajkrat so izenačili svojo rekordno prednost petih zadetkov, kljub občasno zmedeni in neučinkoviti igri pa so jih Slovenci dokaj uspešno lovili. Čeprav v šestdesetih minutah niso niti enkrat vodili (le izenačenji na 1:1 in 2:2), so v 57. minuti prišli zgolj na dva gola zaostanka (25:27). A morebiten okus po preobratu so svetovni prvaki hitro izbili iz slovenskih ust – tako kot je eden od stebrov španske obrambe Gedeon Gaurdiola v 43. minuti grobo zbil na tla Deana Bombača, za kar si je prislužil rdeči karton.
»Po eni strani smo bili blizu vsaj točki ali celo zmagi, po drugi zelo daleč. Ne strinjam se s tezo, da bi lahko igrali še deset ur s Španci, pa jih ne bi mogli premagati. Morebiti je bilo tako videti, a ni res. Večkrat smo prišli blizu, a so nas pokopale lastne neumnosti,« je ocenil Jure Dolenec. Pred tekmo z Makedonijo, ki je premagala Avstrijo s 36:31 in osvojila drugo mesto v skupini B, napoveduje: »Šele zdaj se zares začenja SP, kajti vse, kar smo doslej odigrali, nič ne šteje. Bolj sem si za nasprotnika želel Avstrijo, od katere smo zanesljivo boljši. Biti moramo hitrejši od Makedoncev, ki nimajo tako hitrih igralcev kot mi, in igrati vrhunsko v obrambi. Fantje se moramo med sabo pogovoriti, dogovoriti, zgladiti morebitna nesoglasja in zmanjšati ego. Normalno je, da kdo izgubi živce, ko izgublja. Če tega ne bi bilo, bi pomenilo, da nam je vseeno.«