Vodje velikih tehnoloških podjetij so na okrogli mizi Prihodnost digitalne ekonomije predstavili svojo vizijo sveta, ko bo komunikacijska tehnologija povsem integrirana v naše življenje in bo svetovni splet kot ločena raven realnosti popolnoma izginil. »Obstajalo bo toliko IP naslovov, toliko naprav, merilcev, stvari, ki jih boste nosili, stvari, s katerimi ste v interakciji, da tega preprosto ne boste več zaznali. Vse to bo ves čas del vaše prisotnosti,« je napovedal Googlov direktor Eric Schmidt. »Predstavljajte si, da je soba, v katero vkorakate, dimanična, ter da z vašim dovoljenjem in vsem tem stopite v interakcijo s stvarmi, ki so v sobi. Pojavi se izredno personaliziran, izredno interaktiven in zelo, zelo zanimiv svet.«
Distopična prihodnost
Na drugi okrogli mizi, ko so se o prihodnosti sodobne tehnologije pogovarjali raziskovalci s Harvarda, je bila slika precej bolj distopična. Opozorili so predvsem na neizbežnost popolne izgube kakršne koli zasebnosti, poleg tega pa so izpostavili tudi prihodnost, ko bomo posamezniki izgubili tudi pravico do nedotakljivosti telesa. Raziskovalka na področju genetike Sophia Roosth s Harvarda je opozorila, da obveščevalne službe svojim agentom že sedaj naročajo, naj zbirajo genetske podatke tujih voditeljev, da bi ugotavljali njihovo izpostavljenost boleznim in pričakovano življenjsko dobo.
»Smo na robu dobe genetskega McCarthyisma,« je dodala, s čimer je merila na obdobje »lova na čarovnice« v 50-ih letih prejšnjega stoletja, ko so oblasti v ZDA mrzlično iskale podatke o morebitnih komunistih v ameriški družbi. Raziskovalka s Harvarda na področju računalništva Margo Seltzer medtem pravi, da bi tovrstne posege v intimnost telesa in DNK v prihodnosti lahko izvajali majhni brezpilotniki velikosti komarjev.
Seltzerjeva poleg tega izpostavlja, da že sedaj živimo v svetu, ko ni več smiselno pričakovati zasebnosti, in da je ta v običajnem pomenu besede že mrtva, Roosthova pa dodaja, da bodo posegi v zasebnost še bolj vseprisotni.
Veliki brat in podli bratranec
Politolog Joseph Nye je govoril predvsem o komunikaciji s enkriptiranimi sporočili in o pravici vlad, da imajo vpogled tudi v tovrstna sporočila, kadar gre za vprašanja državne varnosti. Ob tem izpostavlja predvsem nevarnost, ki jo tovrstna zadnja vrata predstavljajo tudi, kadar imamo opravka z oblastmi, ki imajo popolno zaupanje javnosti in se na nek utopičen način tudi vedejo tako, da to zaupanje javnosti spoštujejo in upravičujejo. Kot pravi, tudi takrat še naprej obstaja problem, da poleg oblasti ta ista zadnja vrata lahko izkoristijo tudi zločinci. S tem izpostavi, da tu torej ne gre zgolj za vprašanje, če zaupate velikemu bratu, temveč če zaupate tudi svojemu malemu podlemu bratrancu?
Sicer se vsi strinjajo, da je tehnologija prinesla izredne koristi za splošno prebivalstvo, ki ima dostop do nje, kot tudi za tiste posameznike, ki tega dostopa nimajo, a še vedno uživajo vsaj v plodovih te tehnologije, kot so zdravila in druge oblike pomoči, ki dosežejo tudi s komunikacijsko tehnologijo nepovezani svet. Vendar opozarjajo, da je poleg vseh koristi še naprej treba biti pozoren na ceno, ki jo plačujemo. Pri tem je bila precej zgovorna tudi kontrastna izjava mladega poslovneža Anthonyja Goldblooma, ki je na okrogli mizi povedal, da njega in druge člane Google generacije posegi v zasebnost ne motijo več v tolikšni meri in dodal, da se ljudje, ki vedo, da se jih opazuje, hkrati vedejo bolje.
Čeprav je zadnja izjava sicer koristna v primeru rizičnih javnih prizorišč, kot so športni štadioni, so raziskave v preteklosti pokazale, kako negativen učinek ima panoptikon na posameznika, ko prodre tudi v njegovo najbolj intimno življenjsko področje. Še najbolj ekshibicionistični otroci Google generacije se v takšnih okoliščinah ne bodo vedli povsem sproščeno in spontano, temveč bodo njihova dejanja najverjetneje v veliki meri premišljena tako, da bodo požela odobravanje svojega občinstva ali vsaj do te mere, da ne bodo deležni neodobravanja. To je precej slaba novica za osebno rast in razvoj talentov, ki zahtevajo delanje napak in obdobje nerodnosti, ki bi se je slehernik sramoval. Da problematičnosti panoptikona v trenutkih tkanja osebnih in intimnih vezi z drugimi posamezniki, niti ne omenjamo.