Dvajset let po premiernem (Islandija 1995) in dvanajst let po zadnjem (Portugalska 2003) Renato Vugrinec znova nastopa na SP, a tokrat v rumeno-rdečem dresu Makedonije, katere selektor je Hrvat Ivica Obrvan, nekdanji trener Gorenja. »Nisem niti razmišljal niti sanjal, da bom pri teh letih igral na SP, še manj, da bo to v dresu reprezentance, ki ne pripada moji domovini. A v reprezentanci Makedonije se dobro počutim, čeprav nimam prav velike minutaže. Na mojem položaju desnega zunanjega igra Kiril Lazarov, eden najboljših levičarjev na svetu. On igra le v napadu, v obrambi pa ne, zato se ne utrudi preveč. Selektor ima vanj popolno zaupanje, zato jaz dobivam bolj malo priložnosti,« pravi Vugrinec, ki je za Slovenijo odigral 187 tekem (zadnjo junija 2010) in dosegel 616 golov.
Vugrinec, ki je decembra 2013 dobil makedonsko državljanstvo, bi moral za Makedonijo zaigrati že na lanskem EP na Danskem, a ni izpolnjeval pogoja EHF, da mora igralec vsaj dve leti neprekinjeno igrati za klub iz svoje nove domovine (izpolnil ga je septembra lani). »Makedonci so prišli na dan z idejo, da bi igral za njihovo reprezentanco. Veliko sem razmišljal, bili so argumenti za in proti, skoraj štiri mesece smo sestankovali in se pogovarjali, na koncu pa sem dal pozitiven odgovor. Vse pa je bilo povezano s podpisom pogodbe z Metalurgom,« pojasnjuje Ptujčan, nekdanji igralec Celja Pivovarne Laško, nemških Magdeburga in Hamburga, španskega Portlanda San Antonia in Maribora Branika, od koder je v sezoni 2012/13 tudi odšel k Metalurgu.
Ne bi želel proti Sloveniji
Danes bo na SP v Katarju znano, s katerega mesta v skupini B se bo v nadaljnje tekmovanje podala Makedonija in kdo bo njen tekmec v osmini finala. Najverjetneje bosta to Slovenija ali Katar. »Ne bi želel igrati proti Sloveniji. Upam, da razumete, zakaj ne. A če bo prišlo do tega, bom pač moral, čeprav mi ne bo prijetno. To je šport, jaz pa sem profesionalec in se borim za reprezentanco, za katero igram. Naredil bom vse, kar je v moji moči, da zmaga Makedonija, čeprav bo zame to ena najtežjih tekem v karieri. Vseeno bi raje igral proti Katarju, čeprav je gostitelj, ima prednost domačega igrišča in še marsikaj drugega. Sem pa prepričan, da sta tako Slovenija kot Makedonija boljši od Katarja,« napoveduje Vugrinec, katerega nova srčna izbranka je (po pisanju makedonskih medijev) Sanja Obradović, nekdanja žena makedonske košarkarske legende Petra Naumovskega.
»Makedonski cilji na SP so visoki, uvrstitev v olimpijske kvalifikacije za Rio de Janeiro in s tem morebiten nastop na OI pa naj bi bil vrhunec sedanje generacije. Če se uvrstimo na OI, bo ta generacija zagotovo ostala skupaj do Brazilije. V nasprotnem primeru se utegne zgoditi, da bo prišlo do pomlajevanja ekipe, saj smo verjetno najstarejša reprezentanca na SP,« pojasnjuje Vugrinec, ki ima dvojno državljanstvo. Na vprašanje, kakšno je stanje v njegovem klubu Metalurg, Renato odgovarja: »Katastrofalno. Plače nismo dobili že šest mesecev, ne vemo, kakšna bo naša usoda in kakšna bo usoda kluba. Nihče nam nič ne pove, zato lahko le čakamo. Ko se bomo iz Katarja vrnili v Skopje, upam, da bo kaj znanega in jasnega, o vsem pa odloča lastnik kluba. Iz Metalurga prihaja kar 13 reprezentantov, zato to vpliva tudi na izbrano vrsto.«
Igralci zapustili dvorano
Razlog za katastrofalno stanje v Metalurgu so pomanjkanje denarja in dolgovi, zato je vprašljiv celo obstoj kluba, katerega alfa in omega je bogati Minčo Jordanov. Pred meseci je počilo tudi med igralci in trenerjem, Hrvatom Linom Červarjem, saj so vsi rokometaši Metalurga podpisali odprto pismo javnosti, v katerem so zapisali, da ne želijo trenirati pod njegovim vodstvom in da naj klub v enem mesecu zapusti. Prav tako so zapisali, da dolgovi niso glavni razlog za bojkot treningov, ampak Červar in njegovo omalovaževanje igralcev, slabo vodenje treningov in tekem, samopoveličevanje, iskanje lastnih interesov… A na sestanku z igralci se je Jordanov postavil na Červarjevo stran z besedami: »Kdor ga ne mara, lahko takoj zapusti dvorano!« In doživel šok, ko je dvorano zapustilo vseh dvajset igralcev.
Nekaj igralcev ni zapustilo le dvorane, ampak v naslednjih tednih in mesecih tudi Metalurg. Ponudbe je imel tudi Vugrinec (menda sta se zanj resno zanimala francoski prvak Dunkerque in nemški Wetzlar, v katerem igra Ivano Balić), a je zaenkrat ostal v Skopju. »Drži, imel sem precej ponudb, a se nisem odločil za nobeno. Pred tem sem se z Metalurgom dogovarjal o dveletnem podaljšanju pogodbe in tem, da bi po karieri prevzel kakšno funkcijo v klubu. Zato sem zavrnil vse druge ponudbe, saj sem verjel, da se bo stanje uredilo. Če se kmalu ne bo, bom pač moral poiskati nov klub, nekaj ponudb pa že imam. Čeprav bom letos star 40 let, še lahko igram na vrhunski ravni, zato ne razmišljam o koncu kariere,« opozarja Vugrinec (začasno je igral na klubski ravni tudi v Katarju), ki ima pogodbo z Metalurgom do junija 2015.
