Sodniki so dobili posebna navodila, kaj na turnirju v Katarju ni več dovoljeno, kazen pa so sedemmetrovke in izključitve. Na vrhu seznama prepovedi so: predolgo držanje krožnega napadalca, držanje in vlečenje za dres igralca brez žoge, ob strelu s krila ne sme biti nobenega kontakta obrambnega igralca s strelcem, komentiranje sodniških odločitev, ugovarjanje... Ob takšnih pravilih so v podrejenem položaju reprezentance, ki svojo igro gradijo na trdni obrambi. IHF očitno želi narediti rokomet privlačnejši za gledalce, v katerem ne bi odločala le gola fizična moč, ampak tudi motorične sposobnosti, hitrost, znanje in tehnika, s čimer bi bilo več golov.
Kritiki strožjih pravil so zagnali vik in krik, da s takšnimi pravili rokomet spominja na košarko, v kateri je kontakt prepovedan. A obenem so v večini reprezentanc prepričani, da tako stroga merila ne bodo vzdržala do konca turnirja. Sodniki se pred vsakim velikim tekmovanjem izmislijo nekaj novega, vendar bo strogost popuščala vse bolj, ko bo tekmovanje šlo proti koncu in se bo razplamtel boj za kolajne ter vozovnice za olimpijski turnir 2016. Ko bo šlo zares, bo spet vsak lahko udarjal toliko, kolikor bo treba za končni uspeh.
Zaradi strožjih meril je na prvenstvu več izključitev, kot je bilo povprečje na prejšnjih velikih tekmovanjih. Prve žrtve neprilagojenosti na nova pravila so bili Danci, ki so v prvem krogu le remizirali z Argentino. Prav Danci so bili najglasnejši predlagatelji in zagovorniki strožjega sodniškega kriterija. Ob tem je zanimivo, da sta imeli na uvodnih tekmah najmanj izključitev dve favorizirani reprezentanci, Španija v vlogi svetovnega prvaka in Katar kot gostitelj turnirja. V rokometu so pravila tako ohlapna, da lahko sodniki ob eni situacijo sprejmejo tri različne odločitve, pa so vse pravilne. Nepisano pravilo je, da ima sodniško pomoč, če je potrebna, reprezentanca države, ki je gostiteljica turnirja. A za sinočnji poraz blede Slovenije s Katarjem niso krive odločitve danskih sodnikov, ki sta delo opravila profesionalno in pošteno, da so imeli Slovenci povsem enakovredne pogoje za igro, ampak (pre)številne slabosti v igri čete selektorja Borisa Deniča, v kateri je bilo preveč nerazpoloženih igralcev.