Adria Airways je s članoma nekdanje uprave Tadejem Tufkom in Marjanom Ravnikarjem v tožbi zaradi domnevno spornih poslov pri nabavi goriva iz Libije sklenila poravnavo. Ob koncu tožbe, ki jo je proti nekdanjemu vodstvu Adria vložila že leta 2012 še pod vodstvom Klemna Boštjančiča, naj bi Adria, ki jo vodi Mark Anžur, po neuradnih podatkih prejela okoli 150.000 evrov, kar je enako približno polovici očitanega oškodovanja. Dogovorjene odškodnine po naših podatkih ne bosta plačala tožena, temveč zavarovalnica, pri kateri sta imela Tufek in Ravnikar kot vodilna v Adrii sklenjeno zavarovanje za odškodninsko odgovornost.
V Adrii Airways so pojasnili, da je postopek na sodišču končan, sklenitev sodne poravnave pa so potrdili na ljubljanskem okrožnem sodišču. Pojasnili so, da je bila poravnava sklenjena v začetku lanskega decembra, vsebine dogovora pa sodišče ne razkriva. »Vsebina sodne poravnave, ki ni sodna odločba, temveč oblika pogodbe med strankami, je tajna,« so povedali na sodišču. Tudi v Adrii vsebine dogovora na razkrivajo, so pa potrdili, da sta bila »nekdanja vodilna odškodninsko zavarovana«.
Domnevno sporni posli nekdanjega vodstva Adrie Airways – te naj bi dejansko sklepal nekdanji komercialni direktor Tomaž Kostanjšek, Adria pa je odškodnino terjala od Tufka in Ravnikarja, ker poslov nista preprečila – so segali v leti 2007 in 2008. Takrat je Adria sklenila več poslov o dobavi goriva iz Libije, pri čemer je bila vrednost posla, ki je predvidel 50.000 ton goriva, ocenjena na kar 30,5 milijona dolarjev. Kot smo poročali pred časom, je bil glavni sogovornik vodstva Adrie na libijski strani Maher Mellouli, prvi mož angleškega podjetja Mediterranean Oil Trading (MOT). To je bilo ustanovljeno z vsega 130 evri kapitala in le nekaj dni pred podpisom pogodbe z Adrio leta 2007. Pogodba Adrie z MOT je bila prva v vrsti pogodb, ki sta ji sledili vsaj še dve pogodbi z dvema podjetjema, vsaj enega od teh pa je prav tako vodil Mellouli. Adria se je med drugim v pogodbah zavezala, da bo družbam krila stroške registracije pogodb, stroške taks ter administrativne in pravne stroške. Čeprav v Adrii po naših informacijah niso našli dokumentov, ki bi predstavljali podlago za plačilo omenjenih stroškov, je Adria novembra 2007 MOT izplačala 200.000 evrov za pristojbine za registracijo pogodbe za dobavo goriva. Leto pozneje je v posel vstopila še libijska letalska družba Nayzak Air Transport in Adria se je zavezala, da ji bo krila polovico stroškov odobritve posojil, polovico vseh dodatnih stroškov, ki bi jih imela s sklenitvijo pogodb z libijskimi institucijami, za kritje omenjenih stroškov pa naj bi ji Adria izdala še bančno garancijo. Omenjene storitve naj bi Adrii povzročile še za 100.000 evrov bančnih stroškov. Posel, ki ni bil nikoli izveden, je Adrio tako stal več kot 300.000 evrov. Čeprav bi gorivo, ki naj bi ga Adrii zagotovil z Meloullijem sklenjen posel, zadoščalo za skoraj celoletno porabo družbe, o poslu nikoli ni odločal nadzorni svet družbe. Posel prav tako ni bil podprt s kakršnimi koli načrti, vrednotenji stroškov ali analizami ekonomske upravičenosti.
To ni edina tožba, ki jo je proti nekdanjim vodilnim vložila Adria pod Boštjančičevim vodstvom. Kostanjšku in njegovemu pomočniku Tomažu Škoficu naj bi družba namreč v drugi tožbi očitala še sklepanje fiktivnih pogodb za posredništvo pri prodaji letalskih vozovnic na ameriškem trgu. Spomnimo, da je imelo Adriino posredništvo za prodajo vozovnic na trgih ZDA, Kanade in Južne Amerike sedež kar v restavraciji v Kentuckyju, pri čemer je Adria plačevala dvema podjetjema z istim zastopnikom – enemu za prodajo vozovnic, drugemu za nadzor in pospeševanje prodaje. V Adrii pojasnjujejo, da družba v primeru sklepanja fiktivnih pogodb ni vložila tožbe temveč kazensko ovadbo. »Zadevo preiskujejo pristojni organi,« so dodali.
