ZDA in Velika Britanija bosta Franciji nudili vso podporo pri iskanju pravice za teroristične napade. "To je problem, ki povzroča velike glavobole, tragedije in uničenje, vendar pa ga bomo na koncu porazili," je dejal Obama. Cameron pa je teroriste imenoval za strupen, fanatičen kult smrti. "Vemo, s čim se soočamo in vemo, kako bomo zmagali," je dejal.
Neposrednemu odgovoru na vprašanje, ali sta Washington in London kriva, da sta z uvodoma mlačnim odzivom na rast Islamske države v Iraku in Siriji morda prispevala k širitvi nasilja islamskih skrajnežev v Evropo, sta se Obama in Cameron na novinarski konferenci izognila.
Obama je Camerona v četrtek gostil na delovni večerji, danes pa sta srečanje nadaljevala . Obe strani sta po srečanju izpostavili utrditev že zdaj zelo trdnega sodelovanja na področju spletne varnosti z izboljšanjem kritične infrastrukture v obeh državah, z večjo izmenjavo informacij in obveščevalnim sodelovanjem ter s podporo novim izmenjavam akademikov obeh držav.
Uvodoma se bosta državi osredotočili na izboljšanje varnosti finančnega sektorja, pri čemer bosta oblikovali skupne standarde in najboljše prakse. Britanski Sedež za vladne komunikacije (GCHQ) in tajna služba MI5 že sodelujeta z FBI in Agencijo za nacionalno varnost (NSA) in ustanavljata skupno celico za spletno varnost, ki bo delovala v obeh državah.
ZDA in Velika Britanija bosta tudi izkoristili potencial znanja strokovnjakov in akademikov obeh držav, ki bodo pol leta sodelovali v raziskavi, kako preprečiti hekerske napade, in bosta v ta namen ustanovili tudi posebno Fulbrightovo nagrado za spletno varnost. Obama je ponovno zagotovil, da bodo storili vse, da pri večjem varnostnem nadzoru ne bodo posegali v pravico do zasebnosti.
Največ vprašanj na novinarski konferenci je bilo glede iranskega jedrskega vprašanja. Pogajanja med petimi stalnimi članicami Varnostnega sveta in Nemčije z Iranom so v polnem teku, ameriški kongres pa pripravlja nov sveženj sankcij. Obama in Cameron sta menila, da to ni smotrno.
Obama je kongresnike, tudi tiste iz vrst demokratske stranke, vprašal, kakšen smisel ima torpedirati pogajanja, še preden bodo videli ali lahko morda pridejo do sporazuma, ki bo Iranu preprečil pot do jedrskega orožja v zameno za postopno odpravo sankcij. Obama je dejal, da bo vložil veto na morebitne nove sankcije, Cameron pa je dodal, da tudi sam skuša vplivati na kongresnike, naj ne sprejemajo sankcij.
Oba sta ponovila zavezo, da Iranu ne bodo dovolili jedrskega orožja, vsak dogovor, ki bo sprejet, pa bo moral to zagotoviti. Po Obamovih besedah dodatnega pritiska s strani kongresa ne potrebujejo, saj verjetno nihče v Teheranu ne dvomi, da bodo v primeru propada pogajanj sledile nove sankcije. Ameriški predsednik je še pojasnil, da propad pogajanj ne bo pomenil takojšnjega oboroženega spopada z Iranom.
Obe državi imata stabilno gospodarsko rast medtem ko se preostali del sveta sooča z upočasnitvijo. Obama je glede tega na kratko dejal, da sta obe gospodarstvi močni, kar očitno pomeni, da obe vladi delata prave stvari.
Glede Rusije sta se voditelja strinjala, da je treba ohraniti stroge sankcije, dokler se ne konča agresija na Ukrajino, Obama pa je dejal, da bodo še naprej nudili podporo Kijevu pri demokratičnih in gospodarskih reformah.