Na arabskem svetovnem inštitutu v Parizu je teden dni po terorističnem napadu v francoskem glavnem mestu predsednik François Hollande dejal, da so muslimani »prve žrtve fanatizma, fundamentalizma in nestrpnosti«. Poudaril je še, da je islam združljiv z demokracijo, o čemer ne bi smelo biti dvoma, ter da imajo Francozi muslimanske vere enake pravice in dolžnosti kot vsi državljani, zaradi česar morajo biti obvarovani in spoštovani ob svojem hkratnem spoštovanju države. Hollande je nagovoril tudi arabske države, zagotovil, da je Francija njihova prijateljica, ki pa ima svoja pravila, načela in vrednote, med njimi svobodo govora, o kateri se ne pogaja. Napovedal je nove pobude za krepitev evropskega sodelovanja, med drugim širše odpiranje vrat arabskim študentom v Franciji.
Solidarnost in obsodbe
Medtem se je v Franciji nadaljeval lov na še enega terorističnega osumljenca, ki naj bi po navedbah preiskovalcev do judovske trgovine pripeljal Amedyja Coulibalyja. Njegove identitete niso razkrili, časnik Le Parisien pa je poročal, da naj bi prejšnjo sredo streljal na nekega rekreativca v južnem pariškem predmestju Fontenay-aux-Roses. Ta se je ranjen v hrbet in nogo zatekel v neko hišo, policija pa je incident šele zdaj povezala s terorističnima napadoma.
Mediji po svetu so se različno odzvali na »preživitveno« število tednika Charlie Hebdo, ki je v sredo sprva izšel v trimilijonski nakladi in v šestih jezikih ter bil nemudoma razprodan, tako da so natisnili še dva milijona izvodov. Solidarnost, skrb ali jeza je spremljala naslovnico z upodobljenim jokajočim Mohamedom ter napisom »Jaz sem Charlie« in pripisom »Vse je odpuščeno«. New York Times je članek, posvečen satiričnemu tedniku, naslovil: »Nova naslovnica francoskega časnika, novi strahovi«, v njem objavljeni kolumni pa je turški pisatelj Mustafa Akyol pozval muslimane, naj spremenijo svoje razumevanje bogokletstva. »Jeza je znamenje nezrelosti,« je zapisal in dodal, da moč vsake vere ne izhaja iz zatiranja kritikov in odpadnikov, ampak moralne integritete in intelektualne moči vernikov. Večina časnikov v muslimanskih državah, vključno z zmernimi, pa je strogo obsodila francoski tednik. Sprejeli so ga kot novo provokacijo, kritizirali francosko vlado, da podpira tednik, ki »je prekoračil vse rdeče črte in vodi križarsko vojno proti muslimanom« (alžirski Echourouk), vendar pa je turški opozicijski Cumhuriyet poobjavil štiri strani novega Charlieja v znamenje solidarnosti, a brez naslovne karikature Mohameda. Ta se je pojavila kot ilustracija dvema kolumnama v časniku, zaradi česar je carigrajsko tožilstvo že odprlo preiskavo proti avtorjema.
V Franciji so vsi vodilni dnevniki na prvih straneh pospremili razprodajo tednika, levičarski Liberation je slike Charliejeve naslovnice opremil s pripisom »Je suis en kiosque« (Sem v kiosku). Za drugačno politično vznemirjenje pa je poskrbel turški premier Ahmet Davutoglu, ki je izjavil, da je izraelski premier Benjamin Netanjahu zagrešil zločine proti človečnosti, primerljive z nedavnimi napadi v Parizu.
Spopadi tudi v Bruslju
Belgijska policija je včeraj v Bruslju in mestu Verviers izvedla protiteroristično operacijo proti osumljencem, ki naj bi načrtovali teroristične napade v Bruslju. Po navedbah medijev je policija v Verviersu na vzhodu države ubila najmanj tri ljudi. Povezani naj bi bili z enim od napadalcev v Parizu Amedyjem Coulibalyjem. Obe operaciji naj bi bili usmerjeni proti skupini džihadistov, ki so se vrnili iz Sirije in ki jih policija nadzira že dlje časa. Na podlagi prisluškovanja so ugotovili, da so načrtovali teroristične napade v Bruslju.