V Indiji so kravji iztrebki običajen vir goriva, oblasti pa upajo, da bodo s prepovedjo zažiganja gnoja vplivale na zmanjšanje ogljikovih odtisov na Tadž Mahalu. Zlasti na ruralnih območjih posušen kravji gnoj uporabljajo za ogrevanje in kuhanje.
Tadž Mahal je vpisan na seznam Unescove svetovne dediščine kot »dragulj islamske arhitekture«, vendarle pa stoji v industrijskem mestu Agra, kjer je v bližini še rafinerija nafte.
»Tu in tam kdo postane zaskrbljen, da spomenik spreminja barvo,« je za francosko tiskovno agencijo AFP potožil eden od vodilnih uradnikov v Agri, Pradeep Bhatnagar. »Zato smo se na zadnjem sestanku odločili za prepoved zažiganja kravjih iztrebkov znotraj meja mesta,« je pojasnil. »Gre tudi za estetski vidik, saj vendarle nočemo, da bi bil mestni zid ometan s kravjim gnojem,« je zaključil.
Tadž Mahal je dal ob smrti žene, ki je umrla pri porodu štirinajstega otroka, v 17. stoletju zgraditi šah Džahan. Palača predstavlja mešanico perzijske, otomanske, indijske in islamske arhitekture.
