Slovenski prijavitelji so bili tudi v letu 2014 uspešni na osredjem razpisu Evropske unije, namenjenem kulturno-ustvarjalnemu sektorju. Na razpisu Ustvarjalna Evropa 2014–2020 je bilo v prvem letu uspešnih 43 slovenskih organizacij, ki so partnerice ali nosilke 61 podprtih projektov, saj je nekaterim uspelo na več razpisih. Če štejemo le tiste projekte, kjer so slovenske organizacije njihove vodje (takih je 38), so za njihovo izvajanje skupno pridobile dva milijona evrov.
Slovenski prijavitelji sicer na razpisih EU sodelujejo že dobro desetletje. Za tokratno sedemletno obdobje je na voljo milijarda in pol evrov, ki se deli na tri podprograme. Glavna sta podprogram Kultura, znotraj katerega se razdeli tretjina sredstev, in podprogram MEDIA, ki je rezerviran za avdiovizualno področje in je vreden približno dve tretjini skupne vrednosti. Za primerjavo, program Erasmus+, ki je namenjen mednarodnim izmenjavam študentov, ima za isto obdobje na voljo desetkrat več sredstev, torej 15 milijard.
Konkurirajo projekti, ne države
Slovenija je z 61 podprtimi projekti med skupno 1094 uspešnimi pridobila približno šest odstotkov pogače. Omenjeni delež je razmeroma visok, če upoštevamo, da bi Sloveniji pripadli le trije odstotki sredstev, če bi bilo predpisano, da se denar deli sorazmerno glede na število sodelujočih držav. Zanimiv je tudi pogled na delitev razpoložljivega denarja (142 milijonov evrov v prvem letu) po posameznih državah. Slovenija je z dvema milijonoma evrov pridobila 1,4 odstotka sredstev. Če bi razpoložljiva sredstva razdelili na populacijo sodelujočih 35 držav, ki znaša 593 milijonov ljudi, bi Sloveniji z dvema milijonoma prebivalcev pripadlo zgolj 0,34 odstotka oziroma pol milijona evrov. Slovenski prijavitelji so bili štirikrat uspešnejši.
Tako ugodna slika je mogoča, ker je Ustvarjalna Evropa nadnacionalni projekt Evropske unije. Izvaja se v Bruslju, kjer prispele projekte ocenjujejo neodvisni strokovnjaki in kjer nobena država nima prednosti pri izboru oziroma proračun ni proporcionalno razdeljen med države. Med seboj tako ne konkurirajo države, pač pa posamezni projekti. Druga značilnost je, da ima Ustvarjalna Evropa lastna merila za izbor projektov, ki niso nujno v skladju s prioritetami nacionalnih kulturnih politik. Pogoj izbora je, da ima projekt dodano nadnacionalno, evropsko vrednost, kar seveda pomeni, da tovrstni razpisi ne morejo reševati projektov nacionalnega ali regionalnega pomena, kadar zanje zmanjkuje denarja v domačih proračunih. Evropa namreč ne daje zagotovil, da podpira (vse) tisto, kar bi bilo v nacionalnem okviru morda potrebno.
Uspešni doma, uspešni v Evropi
Na evropskih razpisih so se odlično odrezali nekateri prijavitelji, ki se uspešno napajajo iz državnega proračuna, a vendar tudi nekateri taki, ki so doma manj opazni, med drugim zato, ker so primarno osredotočeni na nadnacionalno delovanje. V okviru podprograma Kultura se je odlično odrezala založba Beletrina s platformo E-merging Creativity, s katero se je uvrstila med le pet podprtih platform in za katero je pridobila triletno podporo (dobrih 360.000 evrov za prvo leto). Sicer pa so se slovenske založbe znašle v petih od 74 projektov prevajanja evropskega leposlovja, za katere bodo skupno prejele dobrih 260.000 evrov. Prav tako triletno podporo si je pridobila mreža NETA (Nova evropska teatrska akcija; dobrih 230.000 za prvo leto), kar je prva podpora evropskemu združenju s sedežem v Sloveniji, odkar Slovenija sodeluje na razpisih.
Medtem so bile slovenske organizacije uspešne tudi na razpisu za projekte sodelovanja, kjer so deležnik vsakega tretjega od 64 podprtih. Slovenskega rodu so štiri vodje projektov, ki v vlogi nosilk prejmejo sredstva, ki jih potem delijo med svoje mednarodne partnerje. To so KUD Sodobnost, zavod Projekt Atol, Aksioma in Umetnostna galerija Maribor, ki so skupno pridobile slabih 800.000 evrov. Odrezali so se tudi predstavniki avdiovizualnega področja. Bela film, Vertigo in Gustav film so za tri igrane filme in ustvarjalni dokumentarec prejeli podporo v skupni višini 135.000 evrov. Dvoletno podporo in najvišji možni znesek (33.000 evrov na leto) si je zagotovil festival animiranega filma Animateka.
Zasebni sektor z naskokom
Podobno kot v preteklosti so bili tudi v letu 2014 aktivnejši in uspešnejši predstavniki nevladnega sektorja. K temu jih poleg dovolj ambicioznih projektov, ki jih pripravljajo, silijo tudi razmere, saj je iz nacionalnega proračuna vedno težje načrpati zadostno količino sredstev. Kot je bilo slišati na decembrski javni predstavitvi uspehov, so med uspešnimi prijavitelji tudi taki, ki so bili na razpisih ministrstva za kulturo neuspešni.
Na drugi strani je javni sektor, ki ima financiranje iz javnega proračuna zagotovljeno, ob možnosti črpanja evropskih sredstev pa se srečuje predvsem z oviro pomanjkanja kadrovskih zmogljivosti, da bi se lahko prijavljali na razpise EU, ki veljajo za izjemno zahtevne. Izmed 43 uspešnih producentov jih tako le slaba petina prihaja iz javnega sektorja.