Zaposlitev Matije Sevška, nekdanjega državnega sekretarja v kabinetu prejšnje predsednice vlade Alenke Bratušek, v Novi Ljubljanski banki (NLB) bi se lahko v kratkem znašla pod drobnogledom komisije za preprečevanje korupcije (KPK).
Podatki, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika, namreč krepijo razloge za sum, da je Sevškov prihod v NLB tudi »zahvala« predsednika uprave največje državne banke Janka Medje za njegovo delo v času, ko je zasedal visok položaj v vladi. Sevšek je v času vlade Bratuškove, ki je banko pred stečajem rešila z 1,5-milijardno dokapitalizacijo, veljal za ključnega zaveznika Medje v kabinetu premierke. S svojim vplivom na takratno predsednico vlade naj bi imel pomembno vlogo tudi pri odpravljanju političnih ovir pred prodajo Mercatorja Agrokorju. Za ta posel se je najbolj zavzemala prav NLB na čelu z Medjo, do katerega je bila v postopku prodaje večkrat kritična tudi Bratuškova.
Na KPK Sevškove zaposlitve na banki včeraj niso želeli komentirati, ker »ne poznajo vseh dejstev«. Na načelno vprašanje o vladnih funkcionarjih, ki se po izteku mandata zaposlijo v državnih podjetjih, pa so nam odgovorili s poslano analizo o sistemski oceni korupcijskih tveganj, vključno s klientelizmom, pri zaposlovanju v javnem sektorju. V dokumentu, ki ga je komisija objavila februarja 2014, je mogoče najti dva primera, ko sta dve osebi, pred tem zaposleni v kabinetu predsednika vlade, službo našli v družbah v državni lasti. Iz tega je mogoče sklepati, da tudi v primeru Sevšek že sam po sebi obstaja sum možnega korupcijskega tveganja. KPK sicer že od aprila lani preiskuje tudi morebitne kršitve določil zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pri zaposlitvi Roka Praprotnika na položaju direktorja centra za skladnost poslovanja. »Postopek, o katerem sprašujete, še poteka,« so nam včeraj dejali v komisiji.
Zaposlitev Matije Sevška na NLB je neobičajna zaradi več razlogov. Nekdanji državni sekretar namreč na banko prihaja v času, ko ta na veliko odpušča. Samo lani naj bi po načrtih službo v NLB izgubilo 141 ljudi. Za nameček Sevšek kot »svetovalec za odnose z javnostmi« prihaja v oddelek korporativnega komuniciranja. Ta je že do zdaj zaposloval devet ljudi. K temu velja prišteti še zunanje pogodbene izvajalce, ki skrbijo za dobro negovano podobo banke in njene uprave v javnosti. S podjetji Dialogos, Lin&Nil, Virtua PR in Vincom je NLB, ki je v izključni lasti države, tako samo lani sklenila za skupno okoli 28.000 evrov pogodb.
Od Pristopa in Peterleta do Kresalove in PS
Kljub temu so se v NLB oktobra lani, le mesec dni po uradnem koncu mandata Alenke Bratušek, odločili »dodatno okrepiti področje korporativnega komuniciranja na nivoju banke«. Objavili so interni in nato še zunanji razpis. Nanj se je prijavilo devet kandidatov, ki med sabo očitno niso tekmovali le po vnaprej jasnih empirično določljivih pogojih. Pri končni izbiri so bile namreč za banko »pomembne neposredne izkušnje, osredotočenost in samoiniciativnost kandidata na področju nadgradnje in integriranja celote korporativnih komunikacij«. Čeprav so postopek izbora vodili v kadrovski službi in oddelku za korporativno komuniciranje, so v NLB potrdili, da o »načrtu kadrov, to je o njihovem povečanju oziroma zmanjšanju« na posameznih področjih, odloča uprava.
Slikovit je tudi opis Sevškovih delovnih nalog. Kot so pojasnili v banki, bo skrbel »v prvi vrsti za učinkovito usklajevanje in koordiniranje aktivnosti korporativnega komuniciranja na nivoju banke zlasti z zunanjimi javnostmi ter izvajanje izbranih komunikacijskih projektov in dogodkov«. A ta seznam precej odstopa od nalog, ki jih je Sevšek opravljal v zadnjih letih. Vsaj sam se je namreč na vseh položajih videl kot – sicer relativno neuspešen – »strateg«, ne pa operativec ali organizator dogodkov. Spomnimo, po karieri na Pristopu je Sevšek na predsedniških volitvah leta 2007 deloval v volilnem štabu poraženega Lojzeta Peterleta. Med letoma 2008 in 2011 je bil najtesnejši sodelavec predsednice LDS Katarine Kresal, ki jo je spremljal do njenega političnega zatona. Novo službo si je takrat našel kot strokovni sodelavec v poslanski skupini PS. Tudi Zoranu Jankoviću je hitro obrnil hrbet. Po objavi poročila KPK, ki je predsednika PS bremenilo suma korupcijskih tveganj, je bil Sevšek med najglasnejšimi zagovorniki njegovega umika Alenki Bratušek.
Lobistični »most« do kabineta predsednice vlade
V njen kabinet se je Sevšek preselil maja 2013 in v politični javnosti kmalu začel veljati za človeka z velikim vplivom. Pogosto se je sam srečeval z lobisti, ki so se zanimali za konkretne projekte v Sloveniji. Z »odposlancem« JP Morgan Chase, sicer financerjem Agrokorja, se je recimo pogovarjal o privatizaciji. Februarja 2014 pa so mediji poročali o njegovem srečanju z Matejem Runjakom, članom uprave Soda, predhodnika Slovenskega državnega holdinga (SDH). Sevšek je veljal za osebo z informacijami in »most« ustanovitelja Pristopa Francija Zavrla, sicer svetovalca Agrokorja pri naskoku na Mercator, do predsednice vlade. S svojim vplivom naj bi po zatrjevanju opazovalcev politično-gospodarske scene ščitil hrbet tudi Medji, ki mu je leta 2013 domnevno sporno podpisovanje pogodb s kadrovsko agencijo Korn Ferry močno zamajalo položaj.
Proti koncu mandata Bratuškove naj bi Sevškova moč upadla, kar – naključno ali ne – sovpada tudi z naraščanjem kritičnosti predsednice vlade do vodilnih v NLB. »Z Matijo Sevškom sva se razšla korektno tako kot z vsemi drugimi sodelavci iz kabineta. Verjetno razumete, da si je moral vsak najti novo službo. To pa seveda ne sme biti plačilo za minulo delo v vladi. Pri Sevšku po mojem mnenju ne moremo govoriti o tem,« nam je včeraj dejala Bratuškova.