Ne lomimo svinčnikov novinarjem

Očitno je, da so nekateri v primeru novinarke osvojili tezo, da je treba kaznovati tistega, ki piše in obvešča javnost o pomembnih družbenih vprašanjih, in tistega, ki opravlja svoje delo profesionalno in etično. Kazensko jo preganjajo samo zaradi tega, ker je v svojih člankih pred leti razkrila politične in mentorske povezave med neonacistično skupino Blood and Honour v Sloveniji ter vodilnimi člani takrat vladajoče stranke SDS, posredno pa tudi z državo Slovenijo oziroma njenimi represivnimi organi: policijo, varnostno-obveščevalno agencijo in vojsko. V tej zgodbi se pojavljajo vidni člani ožjega vodstva SDS Branko Grims, Dragutin Mate in Damir Črnčec.

Po zagotovilih novinarke in iz obtožnega predloga tožilstva je razvidno, da je takratni državni vrh vedel za obstoj neonacistične skupine in povezave s politiko, vendar ni ustrezno ukrepal. Takratni predsednik vlade in sedanji predsednik države Borut Pahor je v skladu s svojo »pomirjevalno« politiko vso zadevo pometel pod preprogo in tako bi na zadevo danes že vsi pozabili. To ni pot do pomiritve in sprave.

Glede na to, da pri sojenju omenjeni novinarki ne gre samo zanjo, ampak tudi za zaščito občih državljanskih vrednot, društvo SRP pričakuje od ministra za pravosodje, da po nujnem postopku (itak se vse sprejema po nujnem postopku) pripravi spremembo zakonodaje in odpravi pravni nesmisel, ki početje novinarke opredeljuje kot kaznivo dejanje.

Društvo SRP pričakuje od sodišča, da o tej zadevi (ker so na žalost postopkovna pravila taka) kar najhitreje odloči, in upa, da bo ugotovilo, da ne obstaja podlaga za kazensko odgovornost novinarke.

Na žalost je to spet primer, ko mora sodišče odločati o vprašanjih, o katerih bi bili dolžni odločati in odgovarjati drugi posamezniki in organi.

Društvo SRP poziva slovensko javnost, da z metodo pritiska zahteva od vlade, ministrstva za pravosodje in organov, pristojnih za varnost v državi, ter predsednika države, da vsak na svojem področju opravijo svoje delo. Tega vprašanja ne more reševati sodišče! Morebitna obsodba novinarke bi bila hud poseg v demokratične vrednote, za katere se zavzema tudi naša država – vsaj deklarativno. Novinarje lahko ubijamo na več načinov, fizično in psihično. Kaj je hujše? Črta med Parizom in Ljubljano je zelo tanka.