Združene države Amerike so sporočile, da bodo zaprle petnajst vojaških kompleksov v Evropi, s čimer naj bi dolgoročno prihranile pol milijarde dolarjev na leto. Odhajajoči ameriški obrambni minister Chuck Hagel je o načrtih govoril s kolegi iz Nemčije, Italije, Velike Britanije in Portugalske, ki jih spremembe najbolj zadevajo. Še najbolj pa jih bodo ponekod občutili na lokalni ravni, saj so manjša mesta pogosto gospodarsko povsem navezana na prisotnost tuje vojske.
Ker ni šlo doma, se varčuje v tujini
Daleč najbolj odmevno je načrtovano zaprtje oporišča zračnih sil pri Mildenhallu v Angliji, ki gosti enote za posebne operacije in tankerje za dolivanje goriva v zraku. To bo sploh eno največjih zaprtih ameriških oporišč v Evropi po koncu hladne vojne. Pravzaprav gre uradno za oporišče kraljevega letalstva, ki pa služi ameriškim silam od leta 1950, ko se je zaradi strahu pred Sovjeti po berlinski blokadi krepila vojaška prisotnost ZDA v Evropi.
Zdaj se ameriška vojaška pozornost kljub napetostim z Rusijo v Ukrajini precej preusmerja na azijski kontinent, pri čemer pa v Pentagonu vztrajajo, da zapiranje objektov in oporišč v Evropi ne bo zmanjšalo ameriške zmogljivosti in vojaške pripravljenosti na stari celini. Število vojakov se namreč ne bo bistveno zmanjšalo: ZDA jih imajo v Evropi 67.000, po reorganizaciji, ki bo trajala nekaj let, pa jih bodo imele 2000 manj.
Spremembe so v prvi vrsti namenjene denarju. Obrambno ministrstvo je namreč pod pritiskom, naj bolj smotrno uporablja finančna sredstva, da bi z reorganizacijo ostalo več denarja za nove vojaške programe. V Pentagonu so pred časom razmišljali, da bi v ta namen zapirali vojaška oporišča oziroma komplekse doma, saj naj bi imele ZDA na svojih tleh za petino preveč zmogljivosti. Toda ti načrti so trčili ob zid kongresa. Kongresniki in senatorji, ki se bojijo ekonomskih posledic zapiranja oporišč v svojih zveznih državah oziroma okrožjih, so obrambnemu ministrstvu naložili, naj najprej pogleda, kje lahko privarčuje v tujini.
Lokalna vlada na Portugalskem: To je klofuta
In tako je nastal spisek, ki ne predvideva le zapiranja kompleksov, ampak tudi selitve vojakov in širitev nekaterih obstoječih kompleksov. Iz Mildenhalla bodo denimo 1200 vojakov poslali v Lakenheath v Angliji, kjer bodo razširili oporišče vojaškega letalstva tako, da bodo tam prvič v Evropi trajno nameščeni večnamenski lovci stealth F-35. Ta novi ponos ameriškega letalstva, obenem pa tudi delna sramota zaradi zapletov in stroškov razvoja, ki so znašali kar 400 milijard dolarjev, je sploh najdražji vojaški projekt v zgodovini.
Večje kot za vojsko so lahko posledice zapiranja oporišč za lokalne skupnosti. Portugalska je denimo protestirala zaradi načrtovanega krčenja oporišča na otoku Terceira v Azorih sredi Atlantika. Od tam naj bi ZDA umaknile dve tretjini vojakov in njihovih družin, kar bo imelo po ocenah vlade v Lizboni gospodarske in družbene posledice. Lokalna vlada je celo dejala, da gre za »klofuto portugalski državi«. A načrti so bili znani že nekaj časa. Morda so prav zato Portugalci začeli usluge na otoku ponujati Kitajcem.
Načrt Pentagona predvideva tudi zaprtje še dveh manjših oporišč v Veliki Britaniji. V Nemčiji, Belgiji, na Nizozemskem in v Italiji pa bodo zaprli nekaj manjših kompleksov, predvsem kasarn, vadišč in skladišč. V Italiji bodo manjše spremembe le v oporišču v Livornu.