Kultura prva na seznamu »nepomembnih« porabnikov
Vodja Kulturnega centra in Mestnega muzeja Litija Helena Hauptman je povedala, da so jim z rebalansom vzeli okoli 15.000 evrov, pri čemer so 7000 evrov vredno naložbo v Mestni muzej založili sami. S prihranki so do zdaj uspeli pokrivati vse stroške, tudi za plače, a se boji, kako bo v prihodnje. Poleg tega ne morejo načrtovati niti letošnjega programa, saj morajo počakati na osnutek proračuna. Pri njegovem sestavljanju namreč ne morejo sodelovati, saj jih na občini o tem ne obveščajo. Podobno je tudi v Knjižnici Litija, kjer so jim z rebalansom lanskega proračuna vzeli 10.000 evrov, od tega 4600 evrov za nakup gradiva. V knjižnici tako novih knjig ne kupujejo, da so si lahko izplačali decembrske plače, pa so ustavili nekatere projekte, je povedala direktorica Andreja Štuhec. Dodala je, da tudi oni letošnjega finančnega in poslovnega načrta še niso sprejeli, ker ne vedo, koliko sredstev jim bodo namenili v proračunu. »Zelo smo previdni, ne naročamo novih knjig in storitev, ki niso nujno potrebne,« je dejala in pojasnila, da so do zdaj oddali le vlogo za nakup gradiva na pristojno ministrstvo, a so tudi pri tem odvisni od občinskih financ, saj več kot polovico za nakup novega gradiva prispeva občina.
Po naših informacijah obljubljenih sredstev, okoli 60.000 evrov, ni prejela niti Osnovna šola Litija, čeprav je ravnatelj Peter Strle župana Francija Rokavca o vrsti zagat, ki lahko sledijo, če občina ne bo nakazala svojega deleža, obvestil že sredi decembra. So pa prejem sredstev za izplačilo plač potrdili v Vrtcu Litija, ki je očitno pristal na »internem seznamu prioritetnih plačil obveznosti«. Tega so na občini sprejeli sredi novembra, nanj pa uvrstili še poplačilo likvidnostnega kredita in zagotovitev sredstev za izvajanje projektov, sofinanciranih z evropskimi sredstvi, je pojasnil Rokavec.
Rešili so jih sosedi
Na vprašanje, kako so uspeli poplačati 2,06 milijona evrov likvidnostnega kredita, ki bi, če ga ne bi odplačali do konca leta, postal dolgoročni kredit, tega pa si občina zaradi prezadolženosti ne more privoščiti, je odgovoril, da so ga odplačali »na podlagi skrbno načrtovanega prioritetnega načrta poplačevanja obveznosti in mnogo vloženega truda«. A ob tem je zamolčal, da so imeli na svojem računu premalo sredstev, znašli pa so se tako, da so podjetju DH-storitve, ki je v lasti Delavske hranilnice, odstopili 232.278 evrov terjatev šmarske občine, proti kateri so konec novembra dobili tožbo, ki sega še v leta, ko sta bili zdaj sosedi enovita občina. Z njo je občina Litija uspela v delu, ki se nanaša na Mihelič-Pucevo stanovanje, ki ga je nekdanja litijska občina prodala, čeprav je bilo v denacionalizacijskem postopku, in na dolg do nepremičninskega sklada PIZ zaradi prodaje stanovanj, ki sploh niso bila v občinski lasti. Šmarska občina bo zdaj omenjeni znesek DH-storitvam odplačala v 18 mesečnih obrokih po 12.904 evre.
Rokavec ob tem prav tako ni pojasnil, od kod so dobili preostanek sredstev za poplačilo likvidnostnega kredita. Decembra so sicer iz državne blagajne prejeli še 2,2 milijona evrov, vendar na občini zatrjujejo, da so bila ta sredstva namenjena izključno za gradnjo čistilne naprave, sanacijo zdravstvenega doma in gradnjo osnovne šole Litija. A luknja v proračunu je kljub rebalansu višja od milijona evrov, transakcijski račun je obubožan, občina pa ima povrh vsega še za okoli 8 milijonov evrov odprtih računov pri več sto upnikih, pravijo dobro obveščeni viri, ki zato menijo, da bi resnično stanje poslovanja litijske občine lahko pokazala le celovita revizija računskega sodišča za zadnji dve leti. Kako in kdaj se je bodo lotili, za zdaj še ni znano.
