V zadnjem letu je Ingenium Ensemble večkrat opozoril nase. Maja lani so si v Leipzigu na tekmovanju malih skupin prislužili drugo nagrado, nagrado občinstva in posebno nagrado zasedbe Amarcord. Avgusta lani so na tekmovanju Polifonico v Arezzu osvojili prvi nagradi v kategoriji malih skupin in kategoriji renesančne glasbe. Konec novembra pa so tako žirijo kot občinstvo prepričali še v Tolosi, ravno tako v kategoriji malih skupin. Tolosa je sploh prestižna, saj slovi kot odskočna deska za skupine, ki začenjajo mednarodno oziroma profesionalno kariero. Njihovo prodornost v zadnjem letu bo januarja nagradil tudi Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, ki jim bo podelil svoje najvišje priznanje, zlati znak.
Zmaga še vedno odmeva
»Odzivi po Tolosi so zelo dobri, zmaga odmeva zlasti v tujini, ne nazadnje je to uspeh tudi za slovensko glasbo; predstavili smo slovensko pevsko kulturo, ki že uživa ugled v tujini, vendar ne toliko na področju malih vokalnih skupin. Vsekakor je to velik kapital, ki ga lahko še unovčimo, še vedno pa bo treba postopoma graditi na svoji prepoznavnosti, kajti v kulturi je položaj težaven tudi v tujini,« poudarja Blaž Strmole, tenorist in eden od ustanoviteljev skupine. Dodaja, da dogovori o njihovem sodelovanju na različnih zborovskih festivalih že potekajo, tudi tistih bolj specializiranih, kot so denimo za staro glasbo, kajti njihov repertoar je zelo širok in raznovrsten – baročna glasba jih ravno tako zanima kot sodobna. Zelo konkretno se že pogovarjajo za skupen projekt z malo vokalno zasedbo Gentlemen Singers iz Češke, ki je pred leti ravno tako zmagala v Tolosi.
Posebnost, ki prežarja skupino, je resna želja po učenju in napredovanju, zato izkoristijo prav vsako priložnost za izpopolnjevanje pri uveljavljenih pevskih skupinah v tujini, kot sta Amarcord ali Voces8, mojstrili pa so se že tudi pri britanski specialistki za staro glasbo, sopranistki Emmi Kirkby. Po znanje hodijo v tujino, saj pri nas ni podobnih malih skupin, primerljiv vokalni sestav pri nas je le ženska vokalna skupina Gallina.
Ravno te dni so se vrnili s podaljšanega konca tedna v Londona, kjer so skupaj z mlado britansko skupino Apollo5 in na pobudo Davida Wyatta v Gresham Centru snemali ploščo stare glasbe z deli skladatelja Josquina (Josquina des Preza). Zelo so ponosni, da je bil njihov producent Barnaby Smith, umetniški vodja Voces8, ki jim je pomagal že pri produkciji njihove prve plošče Ingenium, izdane januarja lani. Smith je njihov prijatelj in jih večkrat obišče tudi v Sloveniji, čas pa izkoristijo za intenzivne vaje. »Zdi se mi, da imajo v tujini zelo močan čut za pomoč mladim glasbenikom. Res privoščijo nekomu, da uspe – ne skoparijo ne s časom ne z energijo,« pravi Strmole. Voces8 bodo marca letos gostje vokalnega abonmaja Slovenske filharmonije.
Mobilni in dobro uigrani
Družiti so se začeli v jeseni 2009. V šestčlanski mešani pevski zasedbi sta sopranistki Mirjam Strmole in Zala Strmole, njuna brata, tenorist Blaž Strmole in baritonist Matjaž Strmole, še en tenorist Domen Anžlovar ter basist Jan Kuhar. Do nedavnega je bil z njimi tenorist Gašper Banovec, ki ga je potem zamenjal Matjaž Strmole. Blaž Strmole je profesor latinskega jezika in zgodovine v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu. Ni sicer akademsko izobražen glasbenik, je pa prekaljen pevec, kot tudi drugi pevci (le dva obiskujeta glasbeno akademijo), saj je pel že pri številnih slovenskih zborih, od Komornega zbora RTV Slovenija do Slovenskega komornega zbora.
Kot solista so ga povabili tudi v Monteverdijevo opero Orfej v produkciji treh ljubljanskih umetniških akademij, saj je njegov glas poseben še v enem smislu – sposoben je peti tudi kontratenorske vloge. Blaž Strmole pojasni: »Kot visoki tenor praviloma pojem altovske vloge. Največ v zvezi s tovrstnim petjem sem se naučil od Barnabyja Smitha, ki je tudi kontratenor. Ne vem, ali imamo v Sloveniji še kakšnega kontratenorja v pravem pomenu besede, gotovo pa so pevci, ki to počno iz lastnega zanimanja in veselja. Morda se okrog tega glasu pri nas še pojavlja kak predsodek, v tujini seveda temu ni tako. V resnici gre za petje v falzetu; pomembna je lega glasu, še bolj pa, da znaš preklapljati med nastavki glasu. Sam sicer ne pojem klasične kontratenorske vloge – pravzaprav pojem alt in se štejem za falzetista.«
»Zborovstvu popularnost nikakor ne pada, vendar je majhna vokalna skupina vedno bolj atraktivna!« je še prepričan Strmole, ko primerja manjšo skupino z zborovskim korpusom. »Majhne skupine so zelo mobilne, ni toliko logističnih zadreg, vsak pevec nosi tudi večjo odgovornost – vsak poje svoj glas in zato je pot do dobrega zvoka zelo težka. Tukaj gre za veliko potrebnega uigravanja, prilagajanja, barvanja, vse to pa se lahko doseže samo z velikim številom vaj.«
Priložnostno skladanje
Njihov zvok je zato povsem specifičen: drug drugemu so dirigenti, iskanje pravega zvoka pa je vedno proces. »Tudi mi v začetku nismo vedeli, kaj bi radi, vedeli smo le, da si želimo enoten, homogen zvok: vedeli smo, s čim razpolagamo, kaj lahko kdo od nas ponudi, vse glasove pa je bilo treba uskladiti – nekdo je moral malce popustiti, drugi nekaj dodati in se še potruditi, da smo dobili svojo prepoznavnost. Ob tem smo spoznavali tudi druge naše nianse na zvočni paleti, to seveda še vedno raziskujemo. Za vsako skladbo, ki pripada drugemu glasbenemu slogu, bi radi uporabili drug pristop in s tem pokazali našo vsestranskost,« še pojasni Blaž Strmole. Zelo pomemben del njihovih nastopov je tudi koreografija; glasbo želijo na neki način prikazati tudi vizualno, nočejo pa pri tem pretiravati, a vendar ohraniti na odru sproščenost.
Blaž Strmole priložnostno tudi sklada oziroma aranžira. Ravno njegove prve avtorske skladbe so bile povod, da je nastal Ingenium Ensemble, ker je potreboval prijatelje, da jih odpojejo. Zdaj se posveča svoji skupini, piše pa tudi za moške pevske zbore. »Kar zadeva avtorsko glasbo, se prvenstveno naslanjam na staro glasbo oziroma renesančno polifonijo, ki jo bogatim z modernejšimi harmonskimi prijemi. Principi ustvarjanja v 16. in 17. stoletju so moj navdih, moj temelj,« pravi Strmole, ki je prva znanja glede harmonije in kontrapunkta dobil kot dijak od skladatelja Damijana Močnika. »Vendar se nisem odločil za študij kompozicije; česar se lotiš profesionalno, te nehote ovira in živcira, postane tvoje delo, služba. Živim sicer kot polprofesionalni glasbenik, vendar se mi zdi, da moraš biti pri ustvarjanju prost. Res je, da tudi jaz služim določenim potrebam in zahtevam, imam pa proste roke, ko ustvarjam, saj nisem nikomur in ničemur zavezan. Ta občutek svobode je zame zelo pomemben, le tako lahko navdih sploh pride iz mene,« še pove.
Njihov ansambel sodeluje tudi s slovenskim skladateljem Matijo Krečičem, dve njegovi skladbi sta na zadnjih tekmovanjih dobili nagrado kot najbolje izvedeni skladbi, sodelovali pa so tudi že z angleškim skladateljem Jimom Clementsom in slovenskim aranžerjem Samom Ivačičem.