V včerajšnjem Dnevniku smo poročali, da je MRA skoraj v tajnosti pripravila odprtje lastnega coworking centra. S tem projektom do nedavna niso bili uradno seznanjeni niti tisti, ki v mestu že dalj časa upravljajo tovrstne skupnostne centre in ki so računali na državno podporo. Te pa bržkone ne bodo dobili, saj bo razvojna agencija raje financirala svoj center s 628.783 evri iz sklopa državne pomoči za Maribor in okolico, ki jo je leta 2013 uzakonila vlada Alenke Bratušek.

Zvodenela državna pomoč

Zoper to »razvojno« potezo mariborske agencije je že protestirala Karolina Babič, vodja Centra avtonomne alternativne produkcije CAAP, ki deluje v skupnostnem centru Tkalka. »Vse kaže, da bo tudi ta del državne pomoči zvodenel v redno financiranje ene javne organizacije, namesto da bi podprli aktivnosti množice občanov,« je za Dnevnik dejala Babičeva.

Ministrstvo za gospodarski razvoj, ki je julija lani sklenilo pogodbo z mariborsko agencijo, zadevo vidi povsem drugače. »MRA ni obdržala ničesar zase,« trdi. Agencija bo namreč morala podati zahtevek za izplačilo in predložiti dokazila o nastanku upravičenih stroškov.

Odgovor je zavajajoč, saj so takšna pravila značilna za vse javno financirane projekte. Sploh pa to ne odgovarja na vprašanje, zakaj mariborska agencija ni zgolj izvajalec ukrepa, na podlagi katerega bi objavila javni razpis in bi se nanj prijavili upravičenci s primernimi referencami. MRA se je namreč raje lotila izvajati svoj projekt Coworking Maribor, pa čeprav na tem področju nima nobenih referenc, poleg tega pa v mestu že obstaja več nevladnih institucij z uspešnimi coworking programi.

Za lažje razumevanje, naj navedemo primer: zavod za zaposlovanje je izvajalec ukrepa aktivne politike zaposlovanja in razpolaga z denarjem za javna dela za 3500 ljudi. Vendar to ne pomeni, da zavod zaposli 3500 ljudi na nekem svojem novem projektu, temveč denar razpiše z javnim pozivom.

Morda najbolj razvpit primer politično organiziranega pretakanja državne pomoči je bil projekt vlade za pomoč Pomurju, ki je kasneje celo doživel kazenske ovadbe. Ne trdimo, da je bilo v primeru Mariborske razvojne agencije kaj nezakonitega in da obstaja sum korupcije. Vendar slednji primer – predvsem zaradi odgovora ministrstva – kaže na povezavo med političnimi vplivneži, ki znajo poskrbeti, da denar ostane v »pravih rokah«.

Na ministrstvu poudarjajo, da pogodba z MRA ne omejuje vključevanja drugih institucij. To je res. Vendar njihovega vključevanja pogodba ne zapoveduje. Na ministrstvu še trdijo, da ni res, da MRA ni povabila nikogar k sodelovanju, in se pri tem sklicujejo na sestanek 12. decembra, na katerem so sodelovali predstavniki mariborskih coworking iniciativ. Iz zapisnika sestanka naj bi bilo razvidno, da MRA izraža pripravljenost vsebinskega in finančnega sodelovanja z drugimi coworking iniciativami v lokalnem okolju in širše, tudi v finančnem smislu.

Sestanek za zbiranje podpisov

»Ta sestanek je bil sklican na mojo pobudo,« nam je razložila Babičeva, »in večina povabljenih je bila s seznama izvajalcev coworking dejavnosti v Mariboru, ki sem jim ga na MRA posredovala jaz. Sestanek sem sklicala zato, ker sta se 3. decembra pri meni oglasila sodelavca MRA in sem od njiju izvedela, da nameravajo izvesti projekt coworkinga v svojih prostorih. Po sestanku 12. decembra smo udeleženci sestanka zahtevali, da nam MRA predloži pogodbo z ministrstvom in poda informacijo, ali, kdaj in kako bo razpisala sredstva za izvedbo aktivnosti coworkinga v Mariboru. Odgovora nismo prejeli.« So pa iz druge roke izvedeli, da MRA v ponedeljek odpira svoje prostore ob Pobreški cesti.

Babičeva domneva, da je MRA opravila sestanek s predstavniki izvajalcev coworking dejavnosti predvsem zato, da je agencija pridobila podpise na listo prisotnosti, ki jo mora predložiti ministrstvu pri črpanju sredstev. »Glede na to, da nismo bili niti povabljeni na odprtje njihovega coworking prostora, dokler se niso vključili mediji, sklepam, da si tesnega sodelovanja z drugimi ne zamišljajo. Ne nazadnje so prav odprtja tisti trenutek, ko se pokaže moč povezovanja,« je ogorčena Babičeva. Na MRA so Dnevniku zatrdili, da bodo vabilo razposlali v kratkem.

Zanimiv je še ta odgovor ministrstva: MRA si prav tako prizadeva za sodelovanje z nevladnimi organizacijami, kar kaže tudi prisotnost Univerzuma Minerve in PIP na srečanju coworking prostorov. Zakaj? Do nedavna je zavod PIP vodil Srečko Đurov, ki je predsednik sveta zavoda Mariborske razvojne agencije.