»To, kar se dogaja, je norčevanje iz vseh, ki delamo v vzgoji in izobraževanju. Ne vem več, kje smo, kaj delamo. Naš resor vodijo pravniki, ki o stanju v šolah ne vedo nič. Še več, predpisujejo nam stvari, za katere sploh ne poznajo osnovnega namena,« je ogorčen eden od ravnateljev slovenskih javnih osnovnih šol, katerega ime hranimo v uredništvu. Razburila ga je odločitev ustavnega sodišča, da mora država sofinancirati 100 in ne več le 85 odstotkov programa zasebnih osnovnih šol. Ta je dvignila veliko prahu tudi zato, ker se osnovne šole ravno te dni ukvarjajo z izračuni, kako z denarjem, ki jim je na voljo letos, izpeljati vse naloge, predpisane z zakonodajo.
Edinstvena slovenska ureditev
Naša država je z odločitvijo ustavnega sodišča postala unikum, pravi dr. Marjan Šimenc s Pedagoškega inštituta. »Ustavno sodišče je presodilo, da se slovenska ustava glede izobraževanja pomembno razlikuje od ustav drugih držav. V literaturi namreč ni zaslediti (morda z izjemo Nizozemske, morebiti tudi Belgije), da bi bilo v drugih državah javno sofinanciranje zasebnega šolstva urejano in predpisano z ustavo.«
Kaj se bo dogajalo z javnim in zasebnim šolstvom, je po njegovem težko napovedati. »Najslabše bi bilo nadaljevanje trenda odkritega in prikritega varčevanja v javnem šolstvu.« Če bi v javnosti javno šolstvo veljalo za slabo, zasebno pa za dobro, bo del staršev svoje otroke vpisoval v zasebne šole, ker naj bi bili pogoji dela tam boljši kot v javnih šolah.
Eni zadovoljni, drugi ne
Da se to ne bo zgodilo, mora poskrbeti država, ki je odgovorna za spremljanje kakovosti tako javnih kot zasebnih šol, opozarja direktor Zavoda svetega Stanislava dr. Roman Globokar. Z izenačenim financiranjem programa zasebnih šol z javnimi je zadovoljen. »Če država prizna zasebni šoli enakovrednost izobraževalnega standarda, kot ga zahteva v javni šoli, je prav, da ji nameni enaka sredstva.« S tem pa financiranje ni v celoti izenačeno, opozarja, saj mora zasebna šola poskrbeti za prostore, investicije in opremo.
»Čeprav sem predstavnik javnih šol, se mi zdi prav, da je financiranje programa v javnih v zasebnih šolah izenačeno,« meni tudi predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Milan Rejc. Zasebne šole, ki izvajajo »alternativne«, vendar javno veljavne programe, namreč bogatijo slovenski šolski prostor, ki je bil še pred nekaj desetletji popolnoma zaprt in rigiden ter drugih oblik pouka kot frontalnega ni poznal.
Direktor Waldorfske šole Ljubljana Iztok Kordiš nasprotno ne izraža posebnega zadovoljstva z odločitvijo ustavnega sodišča, saj po njegovem ne bo bistveno spremenila razmer v slovenskem šolstvu. »V praksi je veliko bolj kot financiranje pomembna vsebina dela v šoli.« Če jo bo odločitev sodišča izboljšala, potem je dobrodošla. Da bi bili v waldorfski šoli dosegljivi vsem, se trudijo že zdaj, pravi, vseh, ki bi jo želeli obiskovati, pa zaradi prostorskih omejitev ne morejo sprejeti. Vse enote waldorfske šole sicer obiskuje 586 učencev, kar je več kot polovica vseh učencev v zasebnih šolah. Šolnina znaša od 48 do 165 evrov na mesec. Plačujejo jo tudi starši otrok ljubljanske enote, ki je trenutno edina 100-odstotno državno financirana zasebna šola, saj je bila ustanovljena še po stari zakonodaji, ko je bilo to mogoče.
Ne Globokar ne Kordiš ne vidita nevarnosti, da bi se v prihodnje ustanovilo veliko zasebnih osnovnih šol, saj je največja težava zagotoviti ustrezne prostore, za katere so standardi zelo visoki. Precej bolj zaskrbljen nad argumentacijo ustavnih sodnikov pa je dr. Šimenc. »Morda iz nje izhaja celo to, da lahko javno sofinanciranje terjajo tudi starši, ki svoje otroke izobražujejo na domu.«
