Ko državna volilna komisija pridobi od njej podrejenih volilnih organov dokončno potrjene kandidatne liste in kandidature posameznikov, pa je do izvedbe glasovanja pridobivanje oziroma osveževanje podatkov iz kazenske evidence izključno v njeni pristojnosti.
Državna volilna komisija RS more svoje navodilo (zgolj kot tehnični akt, za katerega noveliranje zakona ni potrebno) opreti na kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 50/2012 (KZ-1-UPB2)), ki v svojem desetem poglavju vsebuje temeljne določbe o izvrševanju kazenskih sankcij in opredeljuje položaj obsojenca na prestajanju kazni zapora in tako določa v prvem odstavku člena 85, da:
»(1) Z ustavo in zakoni zajamčene pravice tistih, proti katerim se izvršujejo kazenske sankcije, se smejo v skladu z zakonom odvzeti ali omejiti samo, kolikor je nujno, da se izvrši posamezna kazenska sankcija.«
Besedna združba »v skladu z zakonom« iz prejšnjega odstavka zagotovo ne izključuje državne volilne komisije in njej podrejenih volilnih organov, da bi se smela/smeli kakorkoli izmakniti doslednemu izvajanju svojega poslanstva – pristojnosti na podlagi temeljnega zakona (zakona o volitvah v državni zbor) in drugih volilnih zakonov, ki ji/jim zapovedujejo izhodiščno pristojnost, to je skrb za zakonitost volitev.
Nezanemarljivo je tudi, da se prej citirana določba v svojem smislu ni spremenila vse od njenega sprejema v okviru in uveljavitve kazenskega zakonika dalje, to je od leta 1994 – zajeta je bila v členu 106 (Uradni list RS, št. 63/94).
Le zakaj se ni izvajala? Če se je, se pa vsem volilnim organom v državi opravičujem. Moje vprašanje terja odgovor najmanj, a na prvem mestu državne volilne komisije.
Ida Čuden Rebula, Sežana