»Za menoj je izjemno težak in stresen dan. Sem zelo razočaran, a najhujše bo morda šele prišlo za menoj. Potreboval bom še kar nekaj časa, da bom prebolel, kar sem zapravil. Izvirni greh je v kvalifikacijah. Če bi skočil boljše ali tudi slabše, bi skakal ob koncu prve serije, tako pa sem bil na začetku, ko so bile razmere slabše kot ob koncu,« je priznal Peter Prevc. Kljub razočaranju po 11. mestu je profesionalno prišel v glavno tiskovno središče in opravil obveznosti do medijev.
Opazno je bilo, kako je trpel, ko je spremljal razplet prve serije in je drsel vse do 18. mesta. Ocenil je, da je bil njegov prvi skok na visoki ravni in bi v takšnih pogojih, kot so jih imeli najboljši, poletel blizu črte 130 metrov. »Slabe stvari iz Innsbrucka bom skušal pozabiti in najti pozitivne stvari, potem ko sem v drugem skoku ob boljših razmerah poletel tja, kamor sem želel. Gremo naprej. Na srečo bo vsaj pritisk zdaj malo manjši,« je bil zgovoren Prevc. Ni skrival grenkega občutka, da je v skupnem seštevku turneje z drugega padel na tretje mesto in povečal zaostanek. »Pred menoj je velik izziv, da vsaj v Bischofshofnu dokažem, da nisem tako povprečen, kot sem bil v Innsbrucku. Ko sem bil tukaj na treningu, se mi je zdelo, da je nemogoče skočiti 137 in 138 metrov, kot sta to naredila Kraft in Hayboeck. Na mojo nesrečo jima je domača skakalnica dala še dodatno motivacijo,« je končal Prevc, se usedel kot sopotnik v avto selektorja Janusa in se odpeljal na finale v Bischofshofen.
»Nisem toliko razočaran nad izpadom iz boja za zmago na turneji kot pa nad tem, da je vreme krojilo razplet. Skakalnica je specifična, zato ob neugodnih razmerah v prehodu v drugi del leta hitro pristaneš pri 120 metrih. V športu moraš na takšnih tekmah imeti tudi srečo. Do skupne zmage na turneji lahko pridemo le, če se v Bischofshofnu zgodi čudež. Mi se bomo borili z vsemi silami naprej,« je dodal Goran Janus, ki je bil zadovoljen, da so še trije Slovenci osvojili točke, ne pa posebej z njihovimi skoki.
V slovenski četverici, ki je nastopila v finalu, je bil najbolj zadovoljen 24-letni Matjaž Pungertar. Potem ko je v dvoboju premagal Švicarja Gregorja Deschvandna (122,5 m : 119,5 m), se je z 19. mestom prešerno veselil prvih točk na letošnji turneji, ki so se mu izmikale na nemškem delu, kjer je doživel dva boleča poraza, čeprav je bil nosilec v paru. »Očitno mi bolj ustreza, da sem v paru izzivalec. Imel sem tudi nekaj sreče, ko nosilec ni bil prezahteven. Najpomembneje je, da se znova bližam svojim najboljšim skokom v zimi,« je povedal Matjaž Pungertar, ki se veseli finala v Bischofshofnu, kjer je skakalnica po njegovem okusu. Tudi Kranjčan Nejc Dežman je z 21. mestom osvojil prve točke na turneji. Potem ko je v dvoboju porazil Japonca Kenta Sukajamo (112 m : 116,5 m), je bil po prvi seriji z uvrstitvijo na 17. mesto celo najboljši Slovenec. »Vesel sem, da sem najboljša skoka v Innsbrucku prihranil za tekmo. Razmere v zraku so se zelo spreminjale, a jaz sem imel v obeh nastopih dobre razmere,« je bil jedrnat Nejc Dežman. Jernej Damjan je ujel dve točki za 29. mesto (v paru ni imel težave s Fincem Samijem Niemijem; 114,5 m : 107 m), a skoki so bili daleč od popolnosti. »Vsako leto ponavljam isto. Na tej skakalnici sem izgubljen in imam občutek, kot da sem pozabil skakati. Lovim se iz skoka v skok, preizkušal sem različne stvari, pa mi ni nič uspelo, zato komaj čakam, da gremo na naslednje tekmovališče. Sploh se ne spomnim, da bi tukaj na tekmi kdaj skočil čez črto 120 metrov. Za Bischofshofen si želim le, da bi znova malo užival v skokih, ker tukaj ni bilo nobenega užitka,« je bil slikovit Jernej Damjan. Robert Kranjec je za osem desetink točke izgubil dvoboj s Francozom Romanom Lamyjem Chappuisom (116 m : 117 m), potem ko je prvi izračun pokazal, da je zmagovalec, a so naredili popravek. Rok Justin po hudi napaki ni imel nobenih možnosti proti Fincu Jarkku Maeaettaeju (113 m : 125,5 m).
Kar so Nemci zapravili na prvem delu turneje, so z obrestmi obračunali v Avstriji z zmago Richarda Freitaga, potem ko je po prvi seriji delil prvo mesto z novim rekorderjem skakalnice Stefanom Kraftom. To je bila prva nemška zmaga po 12 letih v Innsbrucku, ko je slavil Sven Hannawald, s katerim jima je skupno tudi to, da sta se oba rodila v isti porodnišnici v vzhodni Nemčiji. »Zame je to zelo čustven trenutek, medtem ko se z zgodovino ne obremenjujem. Pomembnejši so moji občutki. Lepo je stopiti v Hannawaldove čevlje,« je povedal 23-letni Richard Freitag. Veliko veselja je bilo, ko sta si 33-letni Švicar Simon Ammann in Japonec Noraki Kasai znova razdelila tretje mesto, potem ko sta v Kuusamu delila prvo mesto. »Ker moja mati praznuje 66. rojstni dan, sem ji želel čestitati z zmago. Tokrat ni šlo, zato grem po zmago v Bischofshofnu,« je pojasnil Noriaki Kasai. Avstrijci so bili zadovoljni, ker je Kraft z drugim mestom utrdil prvo mesto v skupnem seštevku turneje, Hayboeck pa po šestem mestu, potem ko je po 138 metrov dolgem skoku podrsal, vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala.