»Penine ločimo po več kriterijih. Po metodi pridelave ločimo klasično metodo ali vrenje v steklenici, kjer se pri stekleničenju osnovnega vina dodata sladkor in kvasni nastavek kar povzroči sekundarno alkoholno fermentacijo v vsaki steklenici. Drugi tip pridelave je tako imenovana tankovska ali charmat metoda, kjer sekundarna fermentacija poteče v nadtlačnih jeklenih posodah. Penine se ločijo tudi po ostanku sladkorja. Popolnoma suha ali »brut nature« peneča vina vsebujejo manj kot tri grame nepovretega sladkorja na liter. Nato sledijo suha ali »extra brut«, zelo suha ali »brut« , suha ali »extra dry«, polsuha ali »sec«, polsladka ali »demi sec« ter sladka ali »doux« peneča vina. Lahko jih ločimo tudi po geografskem poreklu (šampanjec, cava, sekt, spumante…) ali po letnikih (vintage) kjer je osnovno vino samo iz enega letnika.«
Sašo Topolšek, še dodaja: »Penine so najbolj primerne kot aperitiv (suhe) pred obrokom, saj s svežino spodbudijo tek, lahko so odličen spremljevalec predjedem in celo glavni jedem, k sladici pa se lahko poda penina z višjim ostankom sladkorja.«
Konjiške penine – izbor za vsa čutila
Konjiške penine prihajajo iz obokane peninske kleti, zgrajene v 12. stoletju, v kateri zorijo pri naravni temperaturi 8 stopinj Celzija v vseh letnih časih. Grozdje zanje se prideluje le na izbranih legah posestva Škalce, osnova zanje pa je samotok sorte beli pinot, chardonnay ali modra frankinja. Na kvasovkah zorijo najmanj 24 mesecev in to izključno v peninski kleti Žičke kartuzije.
Osnova je grozdje modre frankinje, okus penine je saden, svež in rahlo mineralen. Odlikuje jo nežno iskrenje mehurčkov. S poudarjeno svežino in sadnostjo je zelo primerna za aperitiv, poleti pa kot odlična osvežitev.
V sortni sestavi konjiških vinogradov je beli pinot tisti, ki mu namenjajo veliko pozornosti in je zato odlična osnova za belo penino. Zlato rumena barva nakazuje, da je penina z daljšim ležanjem na kvasovkah lepo dozorela. Okus je kljub temu svež in saden.
Konjiška penina Vintage (non dosage)
Osnova za to letniško penino je grozdje sorte chardonnay z izbrane lege, na kvasovkah leži kar 36 mesecev, ob degožaciji pa ji ne dodajajo odpremnega likerja (non dosage). V ustih deluje najprej živahno in mladostno, toda kmalu se umiri in pokaže izvrstno harmonijo med uglajenimi kislinami in bogatim telesom, skratka polnost, ki jo na koncu nadgradi še prijetno dolg pookus.
