- Za začetek te prosim, Božiček, za ministrico za kulturo, ki po nekaj mesecih še vedno ne ve, kaj bi sama s seboj. Na tem mestu lahko morda ostane kar sedanja, tako da poskrbi, da prihodnje leto vlada ne pade že pred poletjem.
- Želim si tudi, da ministrica čim dlje ne bi počela ničesar drugega, kot da sestankuje, obiskuje, slavnostno odpira, nagovarja zbrane in daje intervjuje.
- Potem te prosim, da članov ministričinega kabineta vsaj še naslednjega pol leta nihče ne obvesti, kaj je namen novih služb, ki so jih doletele.
- Ob vseh odprtih problemih, ki pestijo sočasno živo ustvarjalnost, naj postane prva kulturnopolitična prioriteta mrtva kulturna dediščina.
- Kulturna politika naj začne sistematično in strateško ignorirati produkcijske probleme v kulturi ter se namesto tega ukvarjati s prhkimi zidovi in plesnivimi stenami desetletja propadajočih gradov.
- Poveča naj se financiranje javnih zavodov in zmanjša financiranje NVO. Pod geslom: »Julijana dela tudi julija.«
- Finančno injekcijo ljubiteljski kulturi. Posebno prednost pri financiranju naj imajo programi za globalno promocijo slovenskega ljudskega stavbarstva, narodne noše in rokodelskih umetnosti.
- Potem bi čim več navdihujočih izjav tipa: »Če ne realiziraš škodljivih predlogov, si že s tem storil nekaj dobrega.« »Potrebujemo realne načrte, veliko stavim na kulturni turizem.«
- Uvede naj se nova slovenska kulturna turistična transverzala: trohneča klet Drame–operni tumor na Cankarjevi–prazno odmevajoča muzejska četrt–Ksevt Vitanje–mariborska kulturna pušča–fantomski Maks–najstarejša vinska trta.
- Nič ne bi moglo biti bolj hvaležno, kot če se reforma kulturnega sektorja in prenova krovnega zakona za kulturo preložita za nedoločen čas.
- Javni zavodi naj postanejo še bolj neprepoznavni, okorni in zaprti za nove sile in zamisli. Večji naj se razcepijo na dva manjša.
- Čim več vizionarskih odločitev strokovnih komisij. Komisija za intermedijsko umetnost bi lahko na beneški bienale poslala vesoljsko sondo v podobi Hermana Potočnika Noordunga. Uvede naj se tudi komisija za intergalaktične umetnosti.
- Rada bi tudi kakšno drzno odločitev upravnega odbora Prešernovega sklada, lahko bi recimo nagrado za življenjsko delo podelili Stojanu Auerju. Bil bi že čas.
- Rada bi, da v Slovenskem filmskem centru še naprej financirajo Vertigo, morda končno spet tudi dolžniški Emotionfilm, in da direktor agencije prejme nagrado Festivala slovenskega filma za posebne dosežke v kategoriji »naj financer«.
- Rada bi, da na Javni agenciji za knjigo še naprej poljubno točkujejo prijavljene projekte in programe, ne da bi jih utemeljevali, in da Mitja Čander javno nastopi s predlogom za dosmrtni mandat sedanjega direktorja.
- Direktor naj mu uslugo vrne s predlaganjem Mitje Čandra za kulturnega ministra.
- Slovenija bi lahko kandidirala za častno gostjo knjižnih sejmov v Leipzigu, Bologni in Guadalajari pod geslom: »Slovenia: The size is small, but books are big.« (Slovensko: »Majhni, a knjige so trdih platnic. In drage.«)
- Rada bi tudi čim več umetnikov, ki kritikom grozijo z zaušnicami in jim prepovedujejo obiskovanje predstav. Idilično bi bilo, če bi na obeh koncih Križevniške kak gledališki mag nabil napis: »Kritiki, raus!«
- Fino bi bilo, če nam lahko urediš še nekaj novih ambicioznih kulturnih institutov. Predlagam vsaj Center za oživitev propadlih idej v omarah ministrstva in Regionalno razvojno središče za obujanje idealov Nacionalnega programa za kulturo.
- Potem te prosim tudi za občinsko kulturno politiko, ki naj bo v novem letu podobno brez vizije kot nacionalna. Ko se zalomi javnim financam, naj gredo poleg materinskih domov vedno najprej na hladno vse paradne institucije kulture.
- Prosim te tudi za razvojno daljnovidnost Cerarjeve vlade: lahko bi denimo uzakonili prostovoljno pripravništvo, uvedli davek na zdravo prehrano in plačilo takse za trajni izstop iz države vsem pod 40 let.
- Hvaležna ti bom, če lahko še zaostriš delovne pogoje prekercev. Vsakdo, ki dela prek študentskih napotnic, avtorskih pogodb ali lastnega espeja, naj opravi določeno količino tedenskega dela brezplačno in v splošno korist ter se s tem približa svetlemu zgledu javnega uslužbenca.
- Zaposlitev naj z ustavno spremembo postane pravica vseh rojenih pod srečno zvezdo ali zgolj rojenih dovolj zgodaj.
- Čim več prežvečenih javnih debat o generaciji 80. let. Čim več javnih debat o generacijah nasploh.
- Čim več brezkrvnih, neživljenjskih, intelektualno impotentnih in čustveno infantilnih sodobnih slovenskih romanov.
- Čim več takih pesniških zbirk.
- Avtorje, čim bolj občutljive za kritiko in hkrati imune za njeno vsebino.
- Čim več pisateljskih podvigov eminentnih zapornikov.
- Nikoli ni tako pestro, da ne bi zmogli še enega festivala ali javne debate v organizaciji Društva slovenskih pisateljev.
Skratka, Božiček, poskrbi, da v novem letu ne začnejo kar vsi početi vse tako, da bo prav in da bo dobro, predvsem pa poskrbi, da nam v kulturi ne bo dolgčas.
Mir, blaginjo in srečo vsem ljudem. Tudi zoprnim. Če se ozrem na svoj seznam, se mi zdi, da res ne zahtevam premnogo. Hvala vnaprej, skromno te pozdravljam,
Mojca
