Načrt dela komisije za prihodnje leto predvideva 23 novih pobud, obenem pa umik ali spremembo 80 zakonodajnih predlogov, tudi svežnja o krožnem gospodarstvu, ki ga je pripravil bivši komisar za okolje Janez Potočnik.
Prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans, ki je predstavil načrt dela, je sicer zatrdil, da bo komisija že v prihodnjem letu pripravila ambicioznejši sveženj za resnično krožno in ne le polkrožno gospodarstvo, a mnogih ni prepričal.
Kot je v izjavi danes opozoril sopredsedujoči Zelenim v Evropskem parlamentu Philippe Lamberts, je pozornost povsem upravičeno namenjena temu, česar ni v programu dela, kot pa temu, kar je, saj želi komisija odpraviti nekatere ključne zakonodajne predloge na področju sociale, okolja in zdravja. Timmermansova zagotovila o nasprotnem je označil kot metanje peska v oči.
Tako kot Lamberts tudi Igor Šoltes (Verjamem/Zeleni) ni prepričan, da bo komisija sedanji sveženj nadomestila z ambicioznejšim. Kot je opozoril za STA, se boji, da zadaj ni konkretne vsebine, ampak da gre le za izgovor, da se nekaj umakne, v ozadju pa da je pritisk lobijev.
Umik programa Evrope brez odpadkov sicer po njegovem predstavlja resno grožnjo mnogim državam, da se utopijo v smeteh, in jemlje vzpodbudo za naložbe v to področje in s tem ustvarjanje delovnih mest. Obenem je po njegovem to tudi klofuta Potočniku.
Nasprotno meni Franc Bogovič (EPP/SLS), ki verjame Timmermansovim obljubam o ambicioznejšem predlogu. "Jaz mislim, da je zavezanost komisije tudi okoljskim temam zagotovo velika in da bodo na tem aktivno delovali," je ocenil. V umiku svežnja tudi ne vidi očitka na račun Potočnika, ampak za posledico tega, da so države članice prav pri okoljskih temah izredno nepopustljive.
Čeprav načeloma vsi podpirajo cilj komisije, da je treba prevetriti evropsko zakonodajo in se osredotočiti na bistveno, nepotrebno pa črtati, so številni poslanci danes opozorili, da to nikakor ne pomeni zgolj črtanja določenih zakonodajnih predlogov.
"Nihče ne more nasprotovati odpravi nepotrebnega pravila, a kar je za nekoga nepotrebno, je morda bistveno za nekoga drugega," je v imenu liberalcev (Alde) v razpravi opozorila Sophia in 't Veld in kot primere, ki se njim zdijo pomembni, komisiji pa očitno ne, izpostavila boj proti diskriminaciji, večjo preglednost dela unije in okolje.
Kot je poudarila, v Aldeju ostro nasprotujejo temu, da se nekatere kose zakonodaje umika le zato, ker jih države članice blokirajo. Če bi pristali na to, danes ne bi imeli nekaterih ključnih pridobitev EU, kot sta bančna unija in evropski patent.
Pričakovano so bili nasprotnega mnenja evroskeptiki. Vodja evroskeptične skupine EFDD Nigel Farage je komisijo opozoril, da ni dovolj le minimalizirati zakonodajnih pobud v prihodnje, ampak bi bilo treba vzeti "sekiro" in posekati še celo vrsto obstoječih pravil. Glede umika svežnja o krožnem gospodarstvu je sarkastično pripomnil, da nima pojma, za kaj gre, se pa lepo sliši.
Iz največje politične skupine EPP, ki ji pripada predsednik komisije Jean-Claude Juncker, medtem pričakovano kritik danes ni bilo slišati. Zastavljene prioritete z rastjo, naložbami in delovnimi mesti na čelu pozdravljajo, prav tako debirokratizacijo. Kot se je izrazil poslanec EPP Jozsef Szajer, si komisija zasluži pohvalo, ker ni podlegla skušnjavi, da pripravi "božično drevesce" z obilico okraskov, na katerem bi vsak našel kaj zase.
"Pozdravljam kratek in ciljno usmerjen program z nekaj ključnimi področji. Očitno je, da se komisija dobro zaveda, katera so šibka področja Evropske unije," se je strinjala Romana Tomc (EPP/SDS). "Vesela sem, da je komisija držala svojo obljubo in se osredotočila na ključne probleme v skladu s političnimi prioritetami EU," je zapisala Patricija Šulin (EPP/SDS).
Lojze Peterle (EPP/NSi) je v odzivu ocenil, da je nova komisija predstavila "jasen in ambiciozen" program in da ta "izraža voljo po nadaljnji integraciji" unije. Kot je zapisal, podpira prioritete programa, pomembno se mu tudi zdi, da je glede bodočih širitev dan poudarek na državah Zahodnega Balkana in pozdravlja načrtovani sklad za strateške investicije in strateški odnos do teh držav.
Bogovič je kot ključen del programa izpostavil naložbeni paket v višini 315 milijard evrov, ki pa narekuje "spremembo evropske miselnosti", ki bi ji morali slediti tudi v Sloveniji, je opozoril.
Za Iva Vajgla (Alde/DeSUS) je pričakovano, da je komisija v središče programa postavila Junckerjev ambiciozen naložbeni načrt, "ki je sam po sebi pozitiven obet in vzpodbuda za izhod iz krize, ni pa dovolj", enako pomembno sta nadaljevanje strukturnih reform in fiskalna disciplina.
V programu medtem Vajgl pogreša načrt, kako se bo Evropa soočila s staranjem prebivalstva in izpostavljenosti starejših revščini.
V drugi največji skupini, socialistih in demokratih (S&D) so bili medtem v odzivih malce zadržani. Prioritete programa načeloma pozdravljajo, kritični so do dejstva, da je bil spisan na netransparenten način, daleč od oči poslancev, Junckerja pa v prvi vrsti opozarjajo, da se mora, če želi ohraniti zaupanje, odločno spopasti z davčnimi utajami in prevarami.
"Verjamem, da velikanska večina nas in širše javnosti utajo davkov razume kot nepošteno in nemoralno izmikanje obveznostim. Komisija in evropske vlade danes med prvimi spet obljubljajo boj proti izogibanju davkom, a prav njihovi ministri so v Bruslju v preteklosti blokirali vrsto zakonodaj, povezanih z davki, je v razpravi danes izpostavila Tanja Fajon (S&D/SD).
"Poštenost obdavčevanja je preprosto zdrav ekonomski razum. Vseevropski boj proti utaji davkov in obenem izgradnja takšne davčne skupne platforme, ki bo onemogočila malverzacije, bo preizkušnja za vse nas," je še nadaljevala.