Zakonodaja, zaradi katere naj bi bila prenova Plečnikovega stadiona po zagotovilih družbe Bežigrajski športni park praktično nemogoča, je ključne spremembe doživela lanskega oktobra, ko je takratno ministrstvo za kmetijstvo in okolje vodil Dejan Židan. Takrat je ministrstvo iz zakona o varstvu okolja črtalo 94. člen, ki je investitorjem omogočal pridobitev posebnega dovoljenja za začasno ali občasno preseganje dovoljenih vrednosti emisij hrupa v času gradnje. To so storili zato, da bi odpravili administrativne ovire za investitorje in hkrati olajšali delo uslužbencem Agencije za okolje, ki je izdajala ta dovoljenja, so zatrdili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
A odprava 94. člena očitno ni bila povsem premišljena, saj je ministrstvo v želji po zmanjšanju ovir investitorjem dejansko povzročilo velike probleme. Vodja delovne skupine za varstvo okolja na Inženirski zbornici Slovenije mag. Bernardka Jurič je potrdila, da zaradi spremenjene zakonodaje zahtevnejša gradnja trenutno praktično ni mogoča. Že v preteklosti gradnja visokih objektov ali objektov z večjim izkopom v mestih oziroma urbanih središčih kljub obsežnim omilitvenim ukrepom brez dovoljenja za začasno ali občasno preseganje hrupa ni bila mogoča, je dejala Juričeva in pojasnila, da je bila dovoljena mejna raven hrupa ob glavnih cestah v času prometnih konic presežena že brez gradbenih posegov.
Investitorji ujetniki pomanjkljive zakonodaje
Posebno dovoljenje je investitorjem omogočalo, da je hrup na gradbišču začasno presegal mejne vrednosti kazalcev, hkrati pa ni smel presegati kritičnih. »Slednje so zastavljene znatno višje, zato jih navadno niso presegali,« je nedavno povedal strokovnjak za hrup mag. Andrej Globevnik iz A-projekta. Od lanskega leta pa investitorji ne morejo več pridobiti dovoljenja, hkrati pa nimajo nobene druge pravne podlage, ki bi jim omogočala, da bi v času gradnje hrup smel presegati mejne vrednosti.
Na ministrstvu so pojasnili, da bi trenutno zagato gradbincev rešila sprememba uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki bi »sistemsko uredila delovanje gradbišč, ne da bi bilo za to treba pridobiti posebno dovoljenje«. Osnutek uredbe bi gradbiščem oziroma investitorjem dopuščal, da brez kakšnega posebnega dovoljenja povzročajo hrup, ki pa ne bi smel biti višji od kritičnih vrednostih, ki veljajo za območja s III. stopnjo varovanja pred hrupom.
Uredbe še vedno niso spremenili
A vlada uredbe po več kot enem letu od spremembe zakona o varstvu okolja še vedno ni sprejela. Juričeva je povedala, da so ministrstvo na inženirski zbornici večkrat pozvali, naj pripravi ustrezno spremembo uredbe. Čeprav na ministrstvu priznavajo, da se je potreba po spremembi uredbe pokazala že ob popravku zakona, so osnutek spremembe uredbe v javno obravnavo poslali šele letošnjega septembra.
Na ministrstvu so za pripravo osnutka potrebovali skoraj eno leto zaradi kadrovskega primanjkljaja, so pojasnili. V času od septembra do danes pa uredba ni bila sprejeta zaradi pripomb laične in strokovne javnosti, so še dodali na ministrstvu.