Ponedeljek, 8. december:

Intervju o ustvarjalnosti

Ga. Mojca je prišla k meni z namenom intervjuja za magisterij. Tema me je takoj pritegnila, saj sem sam tako univerzitetni profesor, inovator kot tudi podjetnik, za hobi pa se ukvarjam s fotografijo.

Ko sem imel popoldne v Kopru predavanja za študente, sem razmišljal, koliko od njih je resnično pripravljenih stopiti na pot inovativnega dela. In koliko od teh se je pripravljenih soočiti z realnostjo težke zaposljivosti mladih in graditi svojo kariero na lastnih ustvarjalnih potencialih, razvijati svoje inovacijske in podjetniške veščine in morebiti odpreti lastno podjetje. Na fakulteti (UP FM) je več odličnih mentorjev, ki jih mladi lahko s pridom »izkoristijo«. Še vedno pa je prepogosta praksa, da so študenti predvsem pasivni poslušalci in ne izkoristijo dovolj (še vedno) brezplačnega študija in časa, ki ga v študij vložijo sami.

Torek, 9. december:

Inovativnost v vse osnovne šole

Hitim na sestanek s predstavniki fundacije, ki podpira odličnost v izobraževanju. Predstavim koncept uvajanja ustvarjalnosti in inovativnosti v osnovno šolo. Prvi odzivi so pozitivni, vendar bodo potrebni dodatni napori. Želim si, da bodo prizadevanja uspešna, saj je omenjeno področje, kar zadeva državo, kljub izjemni pomembnosti zapostavljeno. Večina državnih dejavnosti in sredstev v povezavi z inovativnostjo je usmerjenih v gospodarstvo, saj se tu pričakuje razmeroma hitre rezultate. Za mlade pa je sredstev vedno premalo, saj to menda »ni nič nujnega«. S to logiko odgovorni v državi že skoraj dve desetletji prelagajo odgovornost na naslednje in naslednje vlade. Mladi pa odraščajo in študirajo po pogosto zastarelih učnih programih in posledično po končanem šolanju težko najdejo zaposlitev oziroma niso pripravljeni na samozaposlitev.

Sreda, 10. december:

Gospodarstvo se širi v akademske vode

Zjutraj sem se odpeljal v Gorico na sestanek s slovenskimi in italijanskimi partnerji. Smo v sklepni fazi bilateralnega projekta, ki je usmerjen v dvig inovacijskega potenciala sektorja industrijske proizvodnje visoko preciznih mehanskih komponent in je velikega pomena za gospodarstvo severovzhodne Italije in Slovenije. Veseli smo, da je triletno delo obrodilo otipljive rezultate, ki smo jih pred kratkim odmevno predstavili tudi na konferenci v Belfastu. Obenem pa vedno znova ugotavljamo, kaj vse bi bilo še smiselno narediti.

Kosilo preskočim, saj se ura že bliža peti, ko imamo s kolegi iz Avstrije in Italije konferenco prek skypa. Za razpis Central Europe pripravljamo vsebino za prijavo. Tudi ta je povezana s podjetji. Pravzaprav je šlo za dve uri dolgo spletno viharjenje možganov. Zanimivo je, kako se v pogovoru sodelavcev iz različnih jezikovnih, kulturnih in poslovnih okoljih ideja razvija. Vsak član tima prinaša bistveno drugačen pogled in izkušnje. In vedno se naučiš kaj novega. Tako o stroki kot tudi o drugače mislečih. Obenem pa razmišljam o konceptu projektov EU. Formalni pogoj za prijavo je navadno povezan s sodelovanjem vsaj nekaj držav oziroma partnerjev. S tem seveda projekt pridobiva na teži in prenosljivosti rezultatov v več držav.

Četrtek, 11. december:

Birokracija ne pozna meja

Evropska birokracija ne pozna meja. Ko sem že prepričan, da se ne morejo uradniki spomniti nič novega, me »prijetno« presenetijo.

Sodelujem celo v projektu, kjer zahtevajo v poročilih kot prilogo še elektronsko pošto, ki dokazuje, kako je dogovarjanje potekalo. Logika je taka: več kot je papirjev, bolje je birokrat opravil svoje delo in bolj zanesljivo bomo dobili trdo prislužena sredstva. Za lažjo predstavo navajam, da smo s končno dokumentacijo relativno majhnega projekta pred leti napolnili nakupovalni voz, kakršnega uporabimo za največje predbožične nakupe. In v okviru istega projekta želijo imeti celo vse delovne verzije priročnika, ki ga pripravljamo (ne le končnega izdelka, kar je normalna praksa). To naj bi prikazovalo »pravilno« dinamiko dela. Verjetno se bodo stanovski kolegi z menoj strinjali, da gre za neumnost »par excellence«...

S tako politiko bo EU kljub dragoceni podpori, ki jo projekti (na primer H2020, Erasmus+ in podobno) ponujajo, težko tekmovala z ZDA in drugimi deli sveta. Tam jih namreč zanima predvsem učinkovit in inovativen končen rezultat.

Petek, 12. december:

Drobne inovacije, ki veliko pomenijo

Današnji dnevnik želim posvetiti drobnim domačim inovacijam, s katerimi se ukvarjam v prostem času. A kljub temu to ni le hobi. Ker živimo v bloku v relativno velikem stanovanju v zgornjem nadstropju, so stroški ogrevanja visoki. Ob slabo izolirani strehi in podstrešju znese letni strošek vsaj 1500 evrov, kar ni malo. Problem pa je, da do vsake sobe potekajo navpične cevi za dotok vroče vode, ki prihaja iz skupne kurilnice.

Naslednji izziv je bil torej dobiti oziroma izdelati učinkovit ventilacijski sistem. Preklical sem vsaj deset podjetij, ki se z ogrevanjem ukvarjajo. Zanimivo, niti eden od njih ne dela drugega, kot kupuje predvsem tuje proizvode in jih vgrajuje. Na srečo sem na koncu našel slovenskega proizvajalca (Klimatizacija Štrubelj), ki ima lasten razvoj in proizvodnjo. Danes sem bil pri njem in zasnovala sva napreden ventilacijski sistem.

Sobota, 13. december:

Hčerina podjetniška ideja

Zgodba se je začela pred meseci. Starejša hči namreč pogosto pride v mojo sobo in ponosno sporoči, da ima novo idejo. Tako je nekega večera prišla z idejo za novo igrico.

Takoj sva vzela kos trdega papirja, svinčnik in škarje ter v nekaj minutah izdelala prvi prototip. To sem ji predlagal zato, da v praksi čim prej preskusiva zamisel. In ne le, da je ideja delovala. Izdelala sva igrico, ki naju je oba tako pritegnila, da sva se naslednje pol ure igrala, tekmovala in napenjala možgane. Bistvo igrice je izredno domiseln način za učenje matematike, ki pa ga ta hip še ne smem razkriti. V naslednjih tednih smo namreč preverili, kaj podobni tržni proizvodi ponujajo, in ugotovili, da gre dejansko za novost. Naslednji razlogi pa kažejo, da ima novost tržni potencial. Igrica je namreč otrokom všeč in jo radi igrajo. Še posebno tisti, ki radi nekoliko »potelovadijo« z možgančki. Povprašali smo več staršev otrok, ki so potrdili, da gre za zanimivo idejo in da bi jo bili pripravljeni kupiti.