Težko pričakovana odločitev ustavnih sodnikov, ki so v četrtek obravnavali ustavno pritožbo pravnomočno obsojenega Janeza Janše, je včeraj potrdila namigovanja, da bo Janša praznike prebil na svobodi. Devet ustavnih sodnikov je soglasno sprejelo sklep, da bodo Janševo pritožbo sprejeli v obravnavo, na končno odločitev pa lahko Janša počaka na prostosti.
Vodja opozicije temelj demokracije
Ob tem je sodišče v sklepu spomnilo na primer iz leta 2003, ko so ustavni sodniki obravnavali ustavno pritožbo obsojenca, ki v delu sodnega procesa, ki je zaradi teže kaznivega dejanja narekoval obveznega zagovornika, tega sploh ni imel. Takrat so sodniki obsojencu kljub očitno nakazani kršitvi ustave zavrnili zahtevo po prekinitvi zapora, čemur je z odklonilnim mnenjem nasprotoval samo takratni ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič. A čez približno pol leta so v končni odločitvi sodbo (višjega in vrhovnega sodišča) zoper obsojenca razveljavili in zadevo vrnili v ponovno sojenje.
Tokrat so ustavni sodniki zaradi političnega položaja Janeza Janše razmišljali širše in so v svojo odločitev vključili tudi pomembnost demokracije: »Pritožnik je poslanec, ki je hkrati predsednik največje opozicijske stranke v državnem zboru. Dobro delujoča opozicija vsakokratni izvršilni oblasti je eden od temeljev demokracije. Nastajanje političnih napetosti in negotovosti, ki presegajo tiste, ki so same po sebi lastne parlamentarnemu delovanju, lahko negativno vpliva na delovanje parlamenta kot celote, ki mora učinkovito opravljati funkcije oblasti, zaupane na volitvah, tako zakonodajno kot nadzorne funkcije. Učinkovito delovanje zakonodajne oblasti je hkrati temelj učinkovitega delovanja izvršilne oblasti in s tem državne oblasti kot celote,« so zapisali ustavni sodniki.
Generalni sekretar ustavnega sodišča Sebastian Nerad je odločitev ustavnih sodnikov jasno strnil z besedami: »V primeru, da bi pritožnik na koncu uspel z ustavno pritožbo, bi torej na eni strani lahko nastale težko popravljive posledice za dobro in učinkovito delovanje demokratičnega parlamenta in oblasti kot celote. Na drugi pa bi morebitna zavrnitev ustavne pritožbe pomenila le ponovno vzpostavitev sedaj obstoječega stanja, torej nadaljevanje prestajanja zaporne kazni.«
V okoliščino, da je obsojen zaradi kaznivega dejanja, ki ga je zagrešil prav na politični funkciji, se ustavni sodniki niso spuščali, obregnili pa so se v svojo prejšnjo odločitev o primernosti poslanskega mandata za obsojenca, po kateri se Janša lahko že tako ali tako med prestajanjem kazni kot poslanec začasno udeležuje dejavnosti v parlamentu. Ustavni sodniki so v sklepu namreč poudarili, da njihova včerajšnja odločitev ne bo vplivala niti na končno odločanje glede Janševega poslanskega mandata niti na končno odločitev v zadevi Patria, v kateri Janša trdi, da so mu bile kratene ustavne pravice. »Zakon ne zahteva, da bi morala obstajati posebna verjetnost uspeha z ustavno pritožbo. Predvideva pa, da se izvrševanje izpodbijanih aktov lahko zadrži, če je ustavna pritožba sprejeta v obravnavo,« so med drugim zapisali tokrat enotni ustavni sodniki.
Nov standard ali izjema?
Ker velja, da se ustavno sodišče izjemno redko oziroma praktično nikoli ne odloča za prekinitev zaporne kazni pred končno odločitvijo, smo na ustavno sodišče naslovili vprašanje, koliko takšnih primerov beležijo v zadnjih letih. Vendar so nam odgovorili, da podatkov o številu zadržanj zapora nimajo oziroma ne vodijo.
Po neuradnih informacijah pa gre za bolj kot ne povsem izjemen primer (kar priča tudi zavrženi primer iz leta 2003), na katerega je vplival predvsem kontekst demokracije in Janševega političnega statusa, ki tudi za prihodnost nakazuje »privilegiran« položaj obsojencev iz vrst politikov v boju za odlog zaporne kazni. Tudi v konkretnem primeru Patria bo oziroma bi bilo včerajšnjo odločitev ustavnih sodnikov težko preslikati na soobsojena Toneta Krkoviča in Ivana Črnkoviča. Tudi onadva namreč zahtevata predčasno prekinitev zapora, vendar ustavni sodniki o njunih pritožbah še niso odločali.
Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič, ki se je v preteklosti (kot v primeru iz leta 2003) že zavzemal za začasno prekinitev zapora pred končno odločitvijo, toda zaradi drugih razlogov, odločitev ustavnih sodnikov načeloma pozdravlja: »Dobro je, da se standard, po katerem se ustavno sodišče odloča za začasno prekinitev zaporne kazni, širi. Glede na to, da so bili kolegi do zdaj zelo restriktivni, upam, da bo širši standard veljal tudi v bodoče,« je odločitev ustavnih sodnikov včeraj za Dnevnik komentiral Ribičič.
Peter Lovšin
