Star pregovor pravi: »Kdor vino večerja, vodo zajtrkuje.« Maček. Jutranji glavoboli in slabost. To so klasični simptomi prekomernega pitja, ki pa naj bi jih mešanje pijač še poslabšalo. Obstajajo sicer mnoge »bojne« strategije, kako se najbolje soočiti z mačkom. Od tega, da je pred pitjem treba zaužiti žlico olja, do tega, da se mačku izognemo, če pijemo vrste pijač v določenem vrstnem redu.
Vino pred pivom ali pivo pred vinom?
Pravijo, da je potrebno zaužiti vino pred pivom. Druga teorija sicer trdi ravno obratno, kot ugotavlja BBC (Wine before beer and you’ll feel queer. Beer before wine and you’ll feel fine). Dejstvo pa je, da po nekaj kozarcih postanejo vsi načrti neuporabni.
Že leta 2000 je bila objavljena študija, ki potrjuje, da mačka povzročajo dehidracija, spremenjeno ravnovesje hormonov aldosteron in kortizol, pa seveda tudi negativni učinki alkohola samega. Obstajajo tudi dokazi, da se med pitjem spreminja imunski sistem, kar prav tako povzroča slabost.
Več kot spijemo ...
Dejstvo je tudi, da ista količina alkohola ne povzroči vedno istih posledic. Nekateri posamezniki se namreč pogosto pohvalijo, da oni pa res nikoli ne čutijo mačka. Temu sicer pritrjuje tudi danska študija, ki dokazuje, da se mačku navadno izogne tretjina pivcev alkohola.
Če je etanol tisti, ki povzroča opitost, so kongenerji (kemične spojine) tiste substance, ki povzročajo mačka, poroča BBC. To so namreč ostali produkti fermentacije – aceton, acetaldehid, fuzelno olje in tanin, ki je zaslužen za temno obarvane pijače. Viski burbon vsebuje denimo 37-krat več kongenerjev kot pa vodka.
Nismo dobri pri ocenah lastne opitosti
Raziskovalci z ameriške univerze so nedavno izvedli poizkus, kjer so študentom prostovoljcem izmenično nudili različne alkoholne kombinacije (mimo grede, za to so jim še plačali po 450 ameriških dolarjev). Znanstveniki so ugotovili, da so pivci burbona mačke klasificirali kot veliko hujše od ostalih, vendar pa so se z opravljanjem dnevnih izzivov soočili brez večjih težav.
Prozorne pijače, kot so beli rum, vodka in gin, so povzročili manj mačkov, če pa že, so bili ti bolj znosni (te pijače vsebujejo namreč relativno malo kongenerjev). Ugotavljajo, da pitje močnejših pijač na začetku vodi v hitrejšo zmanjšano razsodnost in posledično v več pitja, torej v hujše posledice. Ugotavljajo tudi, da ljudje preprosto nismo dobri pri ocenah lastne opitosti. Študija zaključuje, da mešanje pijač vsekakor ni razlog za to, da bi imeli hujšega mačka. Gre za to, da nekatere pijače vsebujejo več škodljivih kongenerjev, oziroma da več kot spijemo, slabše je.
Medicinski zbornik British Medical Journal je sicer že leta 2005 skušal najti tudi najbolj optimalno zdravilo za nastale slabosti. Poizkusili so vse od zelja, kave, do artičoke. Zaključek je bil vedno isti: nič pravzaprav ne pomaga.
