Dve kolajni na 22. zimskih olimpijskih igrah v Sočiju, bronasta na veliki in srebrna na srednji skakalnici, sta le najpomembnejša letošnja dosežka 22-letnega skakalnega asa iz Dolenje vasi v Selški dolini, čigar korenine segajo v partizanske Dražgoše, kjer je preživel prva leta svojega otroštva. Na vrhuncu sezone, ko je z dvema posamičnima kolajnama postal najuspešnejši Slovenec v zgodovini nastopov na zimskih olimpijskih igrah, je pokazal vse svoje odlike, s katerimi premaguje tekmece. Znova je bil v pravem trenutku v vrhunski formi, sproščen, odločen, neustrašen, samozavesten in neverjetno psihično trden, saj so o zračnih bitkah v Sočiju v pravih živčnih vojnah odločali detajli. Vselej je našel odgovor na izzive tekmecev. alnega odra z napadi v finalni seriji. A to niso bili brezglavi napadi z obilo jeze in divjanja, ampak je vse skupaj povezal v harmonijo občutkov. Energijo, saj ima izjemno moč – kot bi imel v nogah dinamit – je inteligentno preusmeril v tehniko. Zahtevnejše kot so razmere, bolje se znajde. Tudi ob vetru v hrbet, ki ga vsi tekmovalci sovražijo, se počuti kot riba v vodi. Je mož jeklenih živcev za velike tekme, ki na startni klopi deluje tako sproščeno, kot če bi šel na kavo čez cesto.
V Sočiju je sprožil plaz osvajanja slovenskih kolajn, ki se je ustavil pri rekordni številki osem. S srebrno kolajno že na prvi tekmi tekmovalnega sporeda, kjer je imel najglasnejše in najzvestejše navijače v hokejski reprezentanci s Tomažem Razingerjem na čelu, je sprostil preostale člane slovenske olimpijske reprezentance, ki so bili pod bremenom velikih pričakovanj. Tina Maze, Žan Košir, Teja Gregorin in Vesna Fabjan so osvajali kolajne, pa tudi drugi športniki in športnice so nanizali še kopico odličnih uvrstitev med najboljših deset.
A olimpijski kolajni še zdaleč nista bili edina mejnika v nepozabni zimi pod taktirko skakalnega selektorja Gorana Janusa. Potem ko je dolgo poslušal zbadanja, je končno prišel do prve zmage na tekmah za svetovni pokal na poletih na Kulmu. Do konca sezone je dodal še zmagi v Saporu in na finalu v Planici. Na svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih v Harrachovu, kjer so zaradi orkanskega vetra izvedli le enega izmed treh tekmovalnih dni, je osvojil bronasto kolajno. Za nameček je zmagal še v posebnem točkovanju poletov za svetovni pokal. V skupnem seštevku svetovnega pokala je bil pred njim le dvakratni olimpijski prvak, Poljak Kamil Stoch.
Za Prevcem je sezona presežkov. A tudi ob najboljših skokih, ki jih prikaže, Goran Janus še vedno meni, da ni popoln. Reče mu, da je bilo dobro, predahne in doda, da je možno narediti še to, to, to... Pred Prevcem je še veliko tekmovalnih izzivov. Na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah so to zlate kolajne, v svetovnem pokalu veliki kristalni globus. »Ko bom dovolj dober, bo prišel tudi ta trenutek,« odgovarja Prevc. V vsaki besedi ali dejanju se vidi klena družinska vzgoja ob dveh bratih in dveh sestrah, ki so vsi zasvojeni s smučarskimi skoki. V najstarejšem bratu nimajo le športnega, ampak tudi življenjskega vzornika, saj ga slava in denar nista pokvarila. Ob vsem blišču uspehov, slave in zasluženega denarja ostaja z nogami trdno na realnih tleh.