Konkurenca med smučarji skakalci v slovenski reprezentanci je zelo ostra in se bo zgolj še zaostrila, ko se bo med izbrance selektorja Gorana Janusa vrnil Anže Lanišek. Osemnajstletnik je nase opozoril že na prvi tekmi sezone, ko je v Klingenthalu v Nemčiji poskrbel za manjšo senzacijo in osvojil svoje prve točke. Na dobri poti do ponovitve uspeha je bil tudi teden dni kasneje v Kuusamu, a se je njegov skok končal z grdim padcem.
Mladenič je imel ob tem veliko srečo v nesreči, saj je utrpel zgolj udarec v bok, v palcu na roki pa si je natrgal vezi. Vseeno je zadnji preizkušnji na Norveškem izpustil. »Lahko rečem, da sem v redu, prst se mi dobro celi. V petek sem dobil meni prilagojeno opornico, s katero bom lahko skakal, prav tako pa smo nekoliko prilagodili tudi rokavice na dresu. Morda me bo to nekoliko oviralo zgolj med oblačenjem in slačenjem, medtem ko pri skokih ne bi smel imeti težav,« uvodoma pojasni sogovornik, ki vrnitev v skakalno karavano napoveduje že ta konec tedna, ko se bodo tekmovalci pomerili na treh tekmah v Rusiji.
Kot pravi, strahu pred vrnitvijo na skakalnice kljub padcu nima, saj so se mu podobne nesreče že dogodile. »Tak padec kot v Kuusamu, ko se mi je odpela vez, sem dvakrat že doživel. A večje nezaupanje kot v vezi imam v skakalne čevlje. Podobna nevšečnost se mi je namreč pripetila že s tremi proizvajalci vezi, a vselej z istimi čevlji. Verjamem, da je težava v zamrznjenem snegu, ki se nabere na čevljih in ga je zelo težko očistiti, posledično pa se vez ne zapne dobro. Čeprav sem pred skokom dobro pregledal čevlje, je bil sneg očitno še vedno prisoten.«
A če je glede na pretekle izide nastop za prvo ekipo slovenskih orlov Lanišek v novi sezoni pričakoval, priznava, da na osvojitev točk na uvodni tekmi realno ni računal. »Točke so me pozitivno presenetile, a po pravici povedano, sem jih morda pri sebi potihoma tudi pričakoval. Vse od zadnjega obdobja poleti, ko sem si priskakal kvoto za svetovni pokal, sem bil vseskozi osredotočen zgolj na osvajanje točk in čim višja mesta.«
Skakalec si je sicer za letošnji cilj zastavil osvojitev kolajne na mladinskem svetovnem prvenstvu, čeprav pravi, da se ne bi branil niti zmage na novoletni turneji. Pri tem bo imel seveda ogromno konkurence že znotraj lastne ekipe, ki ga je po njegovih besedah dobro sprejela. »Zelo dobro se razumemo, veliko je tudi smeha,« pravi in doda, da iniciacijskega obreda ob prihodu v reprezentanco za zdaj še ni imel. »Ne bi rad klical hudiča, vendar krsta do sedaj še ni bilo. Mogoče se mi kaj obeta v bližnji prihodnosti.«
Dijak gimnazije Kranj je bil pred prihodom v svet smučarskih skokov zaprisežen nogometaš in velik navijač slovenske nogometne izbrane vrste, zasluge, da je presedlal v drugo športno panogo, pa pripisuje nekdanjemu skakalcu in someščanu Roku Benkoviču. »Smučarske skoke sem zelo rad spremljal, ko je Benkovič postal svetovni prvak, pa me je oče odpeljal na prvi trening,« se spominja najstnik z zanimivim vzdevkom. »Kličejo me žaba, za kar gre zahvala sosedu, ki me je tako poimenoval, ko me je videl, kako v zelenem dresu slovenske nogometne reprezentance skačem naokoli. Sprva mi to ni bilo všeč, vendar lahko rečem, da mi sedaj kot skakalcu vzdevek veliko bolj pristoji kot takrat, ko sem bil še nogometaš.«
