Drži. Na derbiju se vsa ekipa ni mogla sestaviti vseh šestdeset minut. Toda po tekmi smo se igralci pogovarjali med seboj in v šali dejali: bolje je enkrat izgubiti s 16 goli kot pa osemkrat s po dvema. Kljub porazu smo še vedno prvi na lestvici, do novega leta oziroma premora zaradi SP v Katarju nas čakata še dve tekmi: Dunkerque doma in Toulouse v gosteh. Obe bosta zelo težki, a ju moramo dobiti in ohraniti prvo mesto. Po svetovnem prvenstvu sledi nadaljevanje lige, ko bo treba dokazati, da smo najboljši v Franciji, in osvojiti naslov prvaka. Smo v odličnem položaju, dobro igramo in tako moramo tudi nadaljevati. Če se nam bo vmes zgodila še kakšna črna, nesrečna tekma, kot je bila sredina v Parizu, pa bog pomagaj.
Prav v Parizu ste zaigrali prvič po šestih tednih in poškodbi mišice v predelu dimelj, ki ste jo staknili na prvenstveni tekmi z Nimesom.Zdravniki so mi napovedovali osemtedensko okrevanje, vrnil pa sem se dva tedna prej. Malce prej, kot sem pričakoval tako jaz kot v klubu. Mišica je počila kot posledica tega, da sem imel že pred tem vnetje dimelj. Kot so zdravniki predvidevali, se je mišica zarasla v štirih tednih, preostali čas okrevanja pa sem skrajšal za polovico.
Ali imate kaj podzavestnega strahu pred ponovitvijo poškodbe?Zdravniki so mi dejali, da ni več nevarnosti, da bi mišica še enkrat počila. Zato tudi že igram, v nasprotnem primeru bi namesto potovanja v Celje ostal v Montpellierju in gledal tekmo po televiziji. Malce podzavestnega strahu obstaja, a bo sčasoma izginil. Čutim, da je mišica še nekoliko trda, ni še stoodstotno gibljiva. Zato si še ne ne upam iti v dvoboje, v kontakt, medtem ko že lahko kar dobro tečem in igram v obrambi. Trenutno sem še vedno malce limitiran igralec, a skušam ekipi pomagati po svojih najboljših močeh, kajti Vid Kavtičnik je na desnem zunanjem položaju nekaj tednov igral sam.
Se ne bojite, da bi bil zaradi prehitre vrnitve na igrišča ogrožen vaš nastop na januarskem SP v Katarju?Ne. Prav zaradi SP sem pohitel z vrnitvijo po poškodbi. Prav takrat, ko bo poteklo načrtovanih osem tednov okrevanja, se bodo začele reprezentančne priprave na SP. Do takrat želim odigrati še kakšno tekmo, čeprav le po deset, petnajst minut, da se vrnem v tekmovalni ritem. Zame je vrnitev po poškodbi nekakšen nov začetek sezone, kar pa je lahko tudi prednost, kajti v nasprotju z večino igralcev, ki imajo za sabo veliko napornih tekem, bom precej manj utrujen.
V Zlatorogu je Montpellier v prvem polčasu zaostajal že za štiri gole, v drugem pa izvedel preobrat.Takšna nihanja in valovi se nam pogosto dogajajo. Očitno smo ekipa, ki si v prvem polčasu priigra velik zaostanek ali prednost, v drugem pa ga lovi ali je ulovljena. To je eden velikih minusov, ki ga moramo odpraviti, če želimo postati še boljši. Potek tekme v Celju je bil podoben tistemu v Montpellieru in na srečo se je spet končala v našo korist. V prvem polčasu smo naredili preveč napak, nismo mogli ustaviti Zarabca, dobro je branil Lesjak... V drugem smo spremenili obrambo in ustavili Zarabca, čeprav ne v celoti. Precej učinkovitejši smo bili v napadu: v prvem polčasu smo dosegli le deset golov, v drugem kar dvajset.
Nerešljiva uganka je bil Miha Zarabec, ki je dosegel enajst golov.Poznam ga že dolgo, v letošnji sezoni pa je še dodatno napredoval. Vidi se, da pod taktirko trenerja Tamšeta odlično dela, a ne samo on, ampak še marsikdo drug v celjski ekipi. To me ne čudi, kajti Tamše je bil nekoč tudi moj trener in vem, da je odličen trener. Zarabec je hit letošnje evropske lige prvakov, tako kot je bil v minuli Staš Skube. Želim mu sreče in uspehov tudi vnaprej, sem pa vesel, da namesto Montpelliera ne bo on igral v osmini finala. (Smeh.)
Zlatorog je očitno za vas dvorana srečnega imena, saj ste v njem nazadnje izgubili maja 2011 v dresu kluba iz Škofje Loke.Mogoče ne boste verjeli, ampak tistega poraza se dobro spominjam. Če bi takrat zmagali, bi osvojili tretje mesto v slovenski ligi. Vesel sem, da ostajam v dresu nasprotnih klubov že nekaj let neporažen v Zlatorogu. Tokrat zaradi mojih težav s poškodbo predvsem po zaslugi soigralcev, jaz pa sem pomagal, kolikor sem lahko. In še tole: vzdušje v Zlatorogu je bilo v soboto na tekmi proti nam odlično, eno najboljših v dvoranah v vsej ligi prvakov.
