Direktor republiškega stanovanjskega sklada Žiga Andoljšek je pred dvema letoma po vrsti zapletov imenoval za direktorja Stanovanjskega podjetja Ravne Benjamina Jakičiča in si zaradi domnevne zlorabe položaja pri kadrovanju prislužil ovadbo. Ta je še vedno na tožilstvu.

Da je bila zoper direktorja Stanovanjskega sklada RS (SSRS) Žigo Andoljška, ki je vodil postopek imenovanja direktorja Stanovanjskega podjetja Ravne (SPR), podana kazenska ovadba zaradi domnevne zlorabe položaja, smo v Dnevniku pisali že marca lani. Da bosta februarja prihodnje leto od nenavadnega postopka izbire direktorja minili že dve leti, pa se ni zgodilo še nič, zdaj znova opozarjajo naši viri. Zaradi lagodnega tempa organov pregona bi se namreč lahko tudi v tem primeru ponovila zgodba z zaposlitvijo sina nekdanjega slovenjgraškega župana Matjaža Zanoškarja, ki bo skoraj zagotovo zaradi zastaranja primera pospravljena v predal. Tudi Andoljšku v ovadbi očitajo zlorabo položaja pri izbiri in imenovanju direktorja SPR, ki je v stoodstotni lasti SSRS.

Znižali stopnjo zahtevane izobrazbe

Kot odgovorna oseba naj bi Andoljšek med objavo razpisa načrtno omilil razpisne pogoje. Za zasedbo direktorskega stolčka so namreč v razpisu, prvič objavljenem 3. decembra 2012, najprej zahtevali od kandidatov sedmo stopnjo izobrazbe, kot to jasno določa tudi zakon o javnih podjetjih, dva dni kasneje, ko so razpis objavili na novo, pa je bila zahtevana od kandidatov le še šesta stopnja izobrazbe. Na razpis se je prijavilo devet kandidatov, šele po dveh mesecih pa je nadzorni svet (NS) za direktorja izbral Benjamina Jakičiča. Pravzaprav naj bi ga izbral kar Andoljšek sam, saj je eden od treh članov NS glasoval po svoji vesti, takoj po seji pa odstopil, medtem ko druga članica Vesna Detečnik, ki je zastopala tudi zaposlene, ni imela pravice glasovati, ker je bila v tistem času tudi vršilka dolžnosti direktorja. A je na 2. odstavek 273. člena zakona o gospodarskih družbah pred tem ni nihče opozoril, da bi tako lahko še pravočasno zagotovili nekoga, ki bi glasoval v imenu zaposlenih.

Tako je na koncu o kandidatu odločil Andoljšek sam, kasneje pa pojasnil, da se je NS odločil za neposredno izbiro direktorja glede na že opravljene pogovore s kandidati v ožjem izboru, njegov glas predsedujočega pa je bil odločilen. Da bi lahko šlo v tem primeru za nedopustno potezo, je takrat opozoril tudi pravnik Mitja Sever, ki smo ga vprašali za mnenje. Kot je še dejal, je v primeru javnih podjetij zakon jasen in kandidati za vodilne položaje morajo imeti najmanj sedmo stopnjo izobrazbe. Te pa Jakičič v času zaposlitve ni imel, kot menda tudi ne ustreznih delovnih izkušenj. Kar pa je Andoljšek opravičeval s tem, da je prejšnji direktor omenjenega podjetja po objavi razpisa obvestil nadzorni svet o spremenjeni sistemizaciji delovnih mest v podjetju, vključno s spremenjenimi pogoji za mesto direktorja, po kateri je za omenjeno delovno mesto zadostovala že šesta stopnja izobrazbe.

Policija leto in pol zbirala dokumentacijo

Prvič smo se o tem, kaj se z ovadbo dogaja, pozanimali aprila lani, ko nam je Tamara Gregorčič z državnega tožilstva v Ljubljani odgovorila, da jim je ovadbo odstopilo vrhovno državno tožilstvo in o njej še niso odločali. Julija lani so na naše ponovno poizvedovanje odgovorili, da so od kriminalistov Policijske uprave v Ljubljani zahtevali določene dopolnitve. In te so, potem ko smo približno vsake tri mesece poizvedovali, kaj se z ovadbo dogaja, prejeli šele avgusta letos. Kriminalisti so torej potrebovali leto in pol, da so zbrali obvestila in dokumentacijo v zvezi z omenjenim primerom, ki ga je ljubljansko tožilstvo nato novembra letos odstopilo pristojnemu okrožnemu državnemu tožilstvu v Slovenj Gradcu. Kot nam je pojasnila vodja tamkajšnjega tožilstva Branka Čas, so zadevo prejeli v začetku novembra, od takrat pa se nahaja pri državnem tožilcu. Vinko Stojnšek, predstavnik za odnose z javnostmi na Policijski upravi Ljubljana, nam je na vprašanje, zakaj je trajalo toliko časa, da so dokumentacijo predali tožilstvu, odgovoril zelo splošno. Pojasnil je, da so posamezne preiskave vezane tudi na zaseg, pridobivanje podatkov pri drugih organih, ter da kriminalisti preiskujejo tudi po več med seboj nepovezanih primerov istočasno.