V Bežigrajskem športnem parku (BŠP) so prepričani, da je prenova Plečnikovega stadiona po trenutno veljavni zakonodaji praktično nemogoča. »Že če na gradbišču dela samo en manjši bager – in nobena druga gradbena mehanizacija –, ta presega mejno vrednost, predpisano v dnevnem času v oddaljenosti 70 metrov,« pravi vodja projekta prenove v BŠP Maja Štefula.

Po natančnem pregledu odločbe Agencije za okolje, ki je BŠP zavrnila izdajo okoljevarstvenega soglasja, Štefulova zagotavlja, da so edina prepreka na poti do prenove Plečnikovega stadiona in gradnje poslovnih prostorov prav zakonske omejitve hrupa. »Te so nerealne in omogočajo gradnjo le tistim, ki za gradnjo v urbanem okolju ne potrebujejo okoljevarstvenega soglasja oziroma meritev hrupa,« je zakonodajo opisala Štefulova.

Odpravili dovoljenje za začasno preseganje hrupa

Strokovnjak za hrup iz družbe A-projekt mag. Aleš Globevnik meni, da je okoljevarstveno soglasje BŠP padlo zaradi leto dni stare spremembe 94. člena zakona o varstvu okolja, ki je odpravila možnost pridobitve dovoljenja za začasno preseganje hrupa med gradnjo. Investitorjem, ki so zanj zaprosili, je dovoljevalo, da je hrup na gradbišču presegal mejne vrednosti kazalcev hrupa, vendar ne kritičnih. »Slednje so zastavljene znatno višje, zato jih navadno niso presegali,« je razložil Globevnik in dodal, da so ministrstvo zaman opozarjali na to problematiko že od same uveljavitve spremembe zakona o varstvu okolja.

Na ministrstvu za okolje in prostor smo vprašali, kakšen je bil vzrok za takšno spremembo zakonodaje in ali se strinjajo, da naj bi bila neživljenjska, vendar nam na vprašanja včeraj niso odgovorili. Da pa se na ministrstvu verjetno zavedajo problema, lahko sklepamo po tem, da je vlada Alenke Bratušek letos že pripravila spremembe uredbe, ki bi gradbincem olajšala težave s preseganjem mejnih vrednosti hrupa. Toda osnutek uredbe je ministrstvo šele 4. septembra letos dalo v javno obravnavo in pripravljeni dokument, pod katerim je kljub zamenjavi vlade še vedno podpisana Alenka Bratušek, še ni bil potrjen. »Če bi bila sprememba uredbe uveljavljena, bi bila odločba agencije za okolje lahko drugačna,« je zatrdil Globevnik.

Tudi z ukrepi presegli dovoljene ravni hrupa

Globevnik se strinja, da je teoretično na gradbišču res mogoče pripraviti ukrepe, da hrup, ki nastaja pri gradnji, ne bi presegal dovoljenih vrednosti. »Eden od teoretičnih ukrepov je, da investitor gradnjo porazdeli v daljše obdobje in posledično povprečje ne bi presegalo dovoljenih vrednosti kazalcev hrupa, saj se po sedanji uredbi ocenjuje celoletno povprečje hrupne obremenitve. A vprašanje je, ali bi se investitorju ekonomsko splačalo, da gradnjo raztegne na daljše obdobje, ko bi jo lahko opravil v bistveno krajšem času, če bi lahko v času gradnje povzročal večji hrup, kar mu je pred spremembo omogočal 94. člen zakon,« je omenil Globevnik.

»Investitor lahko uporablja tišjo mehanizacijo, postavi protihrupne ograje, dosledno pazi, da gradbeni stroji ne delajo brez potrebe, gradbišče lahko organizira tako, da določeni objekti delujejo kot protihrupna ograj, in podobno,« je mogoče omilitvene ukrepe naštel dr. Ferdinand Deželak z zavoda za varstvo pri delu, a opozoril, da priprava takšnih ukrepov terja temeljito študijo, ki pa lahko vzame dodaten čas in denar. Štefulova je zagotovila, da so poleg daljšega časa gradnje načrtovali tudi postavitev visoke protihrupne ograje okoli celotnega gradbišča, delovni čas gradbišča pa so omejili le na pet dni v tednu in izključno v dnevnih urah, a da vseeno pričakovanega hrupa niso mogli znižati pod predpisano mejno vrednost.

Bo občina v drugo spremenila svoje mnenje?

Medtem pa si v BŠP, ki je v 59-odstotni lasti Pečečnikove družbe GSA, 28-odstotni lastnik je občina, 13-odstotni pa Olimpijski komite Slovenije, očitno še vedno prizadevajo za spremembe občinskega prostorskega načrta, ki bi stopnjo varovanja pred hrupom za osrednje območje Fondovih hiš znižal za eno stopnjo in s tem omogočil nekoliko hrupnejšo gradnjo na bližnjem stadionu. Družba je že pred časom občino zaprosila za znižanje, a je občina to pobudo zavrnila.

Toda mestna uprava sedaj očitno razmišlja, da bi Pečečniku ugodila. Iz njenega julijskega dopisa naj bi po navedbi Agencije za okolje izhajalo, da obstaja možnost umestitve pretežnega dela Fondovih hiš v območje z nižjo stopnjo varovanja pred hrupom. A ne gre spregledati, da izračuni, ki jih je vlogi za pridobitev okoljevarstvenega soglasja priložil BŠP, kažejo, da bi pričakovani hrup presegel tudi dovoljene mejne vrednosti na območju III. oziroma manj stroge stopnje varovanja pred hrupom.

Plečnikov stadion