»Nikogar se ne bojim. Ne na klancu, ne na spustu, ne v sprintu, ne na strelišču. Vem, da lahko premagam vsakogar. Z vsemi sem se že dvobojeval. Ne vidim nikogar, ki bi imel bistveno prednost pred mano. Če ne opravim dobro na strelišču, se bom boril za vsako točko v smučini. To sem že dokazoval. Vem pa, da se moram najbolj ukvarjati s sabo. Gledati moram na svoje napake in jih odpravljati, s čimer vem, da bom napredoval.« S tem samozavestnim razmišljanjem je Jakov Fak še pred nedeljsko tekmo mešanih štafet čakal pričetek 38. sezone svetovnega pokala. Danes se prične zares med posamezniki, Fak pa ima tu zelo jasne cilje – vrh skupne razvrstitve.
Medtem ko je Teja Gregorin lov na visoko bero točk pustila na motivacijskem obrobju, svoje misli usmerja predvsem na prvi zmagovalni oder na s slabimi vremenskimi obeti negotovo Pokljuko. Tudi Klemen Bauer zaradi nepredvidljivega streljanja nima tovrstnih ambicij, zato pa Fak ne skriva, da želi biti med najboljšimi v seštevku sezone. To je ena najbolj spoštovanih kvalitet, rezervirana za kompleksne, vsestranske, stabilne, vzdržljive.
Fak ima sicer vse kvalitete za superjunaka zime, kar sam tudi samozavestno pove. Sezono 2012/2013 je končal kot četrti za Francozom Martinom Fourcadom, ki je nepremagljiv zadnje tri sezone, največjim rivalom Norvežanom Emilom Heglejem Svendsnom in Avstrijcem Dominikom Landertingerjem, ki ga je premagal za vsega šest točk. V pretekli sezoni je ob kopici težav končal kot dvanajsti, a se je vedno znova zelo hitro postavil na noge in s tem dokazoval, da ima potencial v bitki na dolgi rok, ko je pomembna vsaka tekma.
Pred današnjo prvo od 21 posamičnih tekem, starodobna »dvajsetka« se prične ob 17.15, je prav na nedeljski tekmi mešanih štafet dobil nemara najboljšo lekcijo. Na strelišče zadnjega streljanja stoje je pritekel prvi, zgrešil štiri tarče zapored in potem v silovitem sprintu rešil šesto mesto. »Ko sem prvi pritekel na strelišče, je bila to posebna situacija zame, ki je nisem vajen. Poskušal sem se zbrati in osredotočiti, a se ni najbolje izšlo. Slab začetek, dober konec,« je z nasmehom pospremil zaključek prve tekme, po kateri je dobil tri dni časa za razmislek. »V pretekli sezoni sem dokazal, da tudi po slabih dneh najdem motivacijo, kot se je videlo v Ruhpoldingu, Oslu, tudi Sočiju, ko sem priplezal na četrto mesto,« pravi 27-letni biatlonec, ki se lahko pohvali s 14 zmagovalnimi stopničkami in štirimi zmagami v karieri. S podobno bero v eni zimi, česar je sposoben, bi bil konkurenčen tudi za globus.
V slovenski reprezentanci pred to sezono o Jakovih ambicijah niso veliko govorili. Zdi se, kot bi bil Jakov Fak le eden od A reprezentantov, čigar stroške so na letni ravni ocenili na 54.000 evrov. Evforije iz novembra 2010, ko je prišel v Slovenijo, kar ni več. Za konkurenčne pogoje, s katerimi bi se Fak postavil po robu Francozom, Norvežanom, Avstrijcem, Rusom in Čehom, je pomembno dobro vzdušje v reprezentanci. »Zadeve smo od pomladi dobro predebatirali in me to ne skrbi. Vsi imamo isti cilj pred sabo in vsi delamo zanj,« pravi.
Priprava smuči je še ena od tehničnih plati, ki je v nizu tekem skozi zimo še kako odločilna: »Vem, v preteklih sezonah so se v določenih okoliščinah pojavile luknje. S konkurenčnim materialom, ki sem ga dobil, so se, vsaj upam, zmanjšale tudi razlike.« Pred dnevi je na spletu objavil pogled na kombi slovenskih serviserjev in velik norveški tovornjak, zraven pa pripisal: »Na tekmah jim bomo pokazali, kako majhni premagujejo velike. To bo prava športna romantika.«
Vseeno pa tovrstna motivacija boja Davida z Goljatom ni dovolj. Ob spremembah z odhodom trenerja Tomaša Kosa, ki je bil specializiran predvsem za strelišče, se je delno spremenila tudi vloga trenerja Uroša Velepca, ki je v preteklih sezonah pomagal tudi s testiranjem smuči, kar ni obrobna vloga. Bo ta sprememba vplivala na novo organiziranost? »Že lani sem delal v servisu in pri testiranju smuči, pa tudi pri nastrelitvi orožja, tako da se tu ne bo nič spremenilo,« pojasnjuje garač Velepec.
Jakov Fak je v svojem razmišljanju jasen. »Upam le, da imamo vsi skupni cilj – podpreti tekmovalca za skupni seštevek svetovnega pokala. Če so trenerji seveda spoznali, da imam to kvaliteto. Brez tega pa si sam lahko želim skupno razvrstitev, visoko do neba in nazaj, a če vsi ne delamo v tej smeri, bom lahko to poskušal do konca življenja, pa ne bo uspelo,« je sklenil.