Ko je Zdravko Počivalšek 4. julija lani s hitrostjo 51 kilometrov na uro zdrsnil v ustje kobre, najdaljše strupenjače na svetu (prvi se je spustil po novem toboganu Term Olimia, imenovanem King Kobra), najbrž niti pomislil ni, da ga v kratkem čaka nekaj še bolj adrenalinskega – ministrska funkcija v Cerarjevi vladi.
Buldožer
»Pri 57 letih ima izjemno energijo in ve, kaj hoče. Zaradi plače ne gre v politiko, tudi zato ne, ker bi se želel okoristiti. Je kot buldožer; če je prepričan, da ima prav, bo šel do konca. In to je edina prava pot. Je zelo delaven, včasih malce preveč neposreden, zato utegne imeti v politiki, kjer so radi priliznjeni, težave. Svoje mnenje vselej pove naravnost. Vem tudi, da se bo kot minister za nekaj časa odrekel zasebnemu življenju, saj ga bodo napadali vsi – od politikov do medijev,« nam je o Cerarjevem najnovejšem kandidatu za gospodarskega ministra pripovedoval eden od njegovih sopotnikov v turizmu, kjer Zdravko Počivalšek dela zadnjih petnajst let in vodi po oceni mnogih finančno še eno najbolj zdravih turističnih podjetij – Terme Olimia.
To kozjansko podjetje je lani med vsemi slovenskimi termami ustvarilo najvišjo dodano vrednost na zaposlenega in bilo eno od štirih (v Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč jih je povezanih deset), ki so leto zvozile z dobičkom. Logično vprašanje je, zakaj potem Počivalšek sili v nesrečo? »V politiki, kjer je treba sklepati kompromise in lobirati, si ga ne znam predstavljati. Kar si zamisli, skuša izpeljati. Težko se komur koli prilagaja. Podjetje vodi s trdo roko. Kot direktor je o vsem odločal sam, zdaj ne bo več tako,« ugotavljajo Počivalškovi sokrajani iz Podčetrtka. On v resnici izvira iz bližnje vasice Olimje, znane po minoritskem samostanu, lekarni, eni najlepših baročnih cerkva v Evropi, čokoladnici, živalskem vrtu, igrišču za golf… Če si Počivalšek ne bo premislil, da bi, kot pristaja njegovemu priimku, raje počival kot ministroval, bo Olimje dobilo še ministra.
Koruza
»Vpliv gostote setve koruze različne ranozrelosti na pridelek zrnja« je naslov diplomske naloge, ki jo je agronom Zdravko Počivalšek zagovarjal leta 1981 na ljubljanski biotehniški fakulteti. Njegov poklicni cilj je bila torej koruza. Uresničevati ga je začel še isto leto v Kmetijskem kombinatu Šmarje, bil več let direktor Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah, leta 1994 pa je šel v mlekarno Celeia preverjat, kakšno je mleko krav, ki jedo šmarsko koruzo. Šest let je bil direktor te mlekarne. Najprej je uvedel za tiste čase drzno novost – barvne jogurtove lončke namesto belih, spomladi 1999 pa je s takratnim predsednikom uprave Ljubljanskih mlekarn Mihaelom Urbanijo podpisal pismo o nameri o združitvi obeh mlekarn oziroma o pripojitvi celjske ljubljanski. A ker ta poroka ni uspela, je odšel. Nadaljevanje je znano: ljubljansko mlekarno so lani kupili Francozi, celjska se (spet) pripravlja za naskok na murskosoboško mlekarno, Počivalšek pa po vmesnem 15-letnem vodenju Term Olimia (prej so se imenovale Atomske Toplice, a da ne bi tujci mislili, da v Podčetrtku razvijajo jedrsko bombo, jih je Počivalšek preimenoval in s tem povzročil silno razburjenje med domačini) na zasedbo ministrskega stolčka.
V Turistično-gostinski zbornici Slovenije, katere predsednik je, so tega veseli. Direktorica zbornice Majda Dekleva ni presenečena, da je Počivalšek privolil v kandidaturo za ministra. »Vedno sprejema najtežje izzive, čeprav ve, da mu ne bo lahko, saj zna biti politično okolje zelo nemilostno.« Pa se je pregovorno muhasti ministrski kandidat sposoben prilagajati, vprašamo direktorico? »Bolj verjetno je, da se bodo drugi prilagodili njemu, saj je zelo močna osebnost in zna pritegniti ljudi na svojo stran.« Majda Dekleva je prepričana, da ima Počivalšek v Podčetrtku kaj pokazati. »V tej občini se turizem, zahvaljujoč Termam Olimia, razvija kot pajkova mreža. Počivalšek je uspel povezati vsa naselja na Kozjanskem, ne le v občini Podčetrtek. Vsi živijo od term in tudi terme živijo z okolico, zato jih drugim dajemo za zgled,« s pohvalami ne skopari Deklevova in Počivalšku želi, da bi kot član vlade pripomogel tudi k temu, da bi se ta končno lotila čimprejšnjega popravila vsaj tistih državnih cest, ki vodijo do turističnih središč. Če bi se to zgodilo, bi Počivalšek moral preklicati svojo izjavo, da je od avtocestnega odseka Dramlje do Podčetrtka in Rogaške Slatine vsako leto deset minut dlje, tako slabe so ceste.
Svetník
Barbara Vajda, dolgoletna direktorica ljubljanskega zavoda za turizem, meni, da je Počivalškova kandidatura za gospodarskega ministra izjemna priložnost tudi za slovenski turizem. »Našo panogo pozna do obisti. Zavedam se, da bo turizem le delček njegovega novega delovišča, a ker je po srcu turistični delavec, sem prepričana, da kot minister ne bo spregledal tega, kar smo skušali skupaj rešiti s prejšnjimi vladami, a nam ni uspelo. Slovenski turizem ne potrebuje nobenih privilegijev, hočemo le urediti temeljne stvari. Še vedno smo edina turistična država v Evropi, ki nima niti turističnega ministrstva niti nacionalne turistične organizacije,« opozarja Barbara Vajda.
S Cerarjevo izbiro kandidata za gospodarskega ministra so zadovoljni v obeh zbornicah (obrtni in gospodarski), tudi iz političnih logov ni slišati veliko kritik. Nasprotno, Počivalška večina razglaša za nekakšnega gospodarskega svetníka. Počno to morda iz usmiljenja do premierja Mira Cerarja, ki je v dveh mesecih udaril mimo že s tremi kandidati za vodenje gospodarskega resorja, da mu ne bi spodletelo še četrtič? »Cerarjeva vlada ima nizko javnomnenjsko podporo. Prepričana sem, da bo s tem, ko je za gospodarskega ministra predlagala Zdravka Počivalška, pridobila kakšno točko. Pri meni jo bo zagotovo!« nam je odvrnila Vajdova.
Želi ugajati?
Ob številnih hvalnicah, ki jih mnogi te dni izrekajo na račun najverjetnejšega novega gospodarskega ministra (državni zbor bo o njem glasoval jutri), pa tu in tam kdo le opozori, da se zna Zdravko Počivalšek tudi pošteno razjeziti in s pestjo usekati po mizi. Ko mu sogovornikova dejanja niso pogodu, lahko Počivalškova trda roka v slogu Dejana Zavca oplazi tudi njega.
»Če bi hotel ugajati svojim sodelavcem ali okolici, bi šel v politiko, kot vodja pa moram sprejemati odločitve, s katerimi prizadenem ljudi pod sabo, ob sebi in nad sabo. In če imam s tem težave, potem ne morem biti vodja,« je v enem od intervjujev za gospodarsko zbornico pred dvema letoma dejal Zdravko Počivalšek. Zdaj odhaja v politiko. Da bi ugajal?