Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog
Marjana Grčman, turistična novinarka
»Divača je skupaj z okolico še en v nizu skritih obrazov slovenskega Krasa. Tu se turizem počasi razvija predvsem s pomočjo Območne razvojne agencije Krasa in Brkinov. Občutek je, da je zastavljen premalo ambiciozno, in da se turistični delavci preveč zaspano naslanjajo na slavo Škocjanskih jam kot preverjeno dobro doživetje. Velik minus za turistične table brez kontaktnih številk TIC in manko informacij turističnega značaja. So table postavljene bolj same sebi v namen kot pa temu, da služijo turistom? Podobno je s spletom – osnovni turistični podatki o kraju, ki se prodaja kot turistični, bi morali biti na spletu dostopni z enim samim klikom. Jasno razumljivi in enostavni za rezervacijo – klikanje ubija romantiko. Divača potrebuje samostojen TIC, če v prihodnosti želi resen turizem. Z očmi turista tudi težko razumem že ob 15. uri zaprto trgovino s spominki, in to pred Unescovo jamo!? Zelo birokratsko dojemanje turizma. Splošni vtis rešujejo ljudje, ki so zares topli in predani temu, kar delajo (sprejemna pisarna občine, vodička v Muzeju slovenskih filmskih igralcev). Pogrešamo tudi bolj urejene in v skupno zgodbo povezane etnološke zbirke, ki nosijo bogastvo zgodb tukajšnjih ljudi, njihovih življenj in stoletja zgodovine Krasa in Brkinov.
Nerazumljivo je, da v gostišču, kjer ima lastnik mesnico, ne strežejo domačih klobas. Zmotilo me je tudi poimenovanje picerij, ki so zmeraj bolj neprimerne za sodobnega turista. Mar še nismo dojeli, da so v modi gostilne z domačimi naslovi, ki na prvo žogo ne asociirajo na hitro prehrano. Zato še toliko večji kompliment natakarici, ki je gostom v piceriji najprej ponudila domačo hrano – doma pečeni kruh pa je tako ali tako čista zmaga.
Divaška jama je izjemna turistična zgodba. Ne samo zaradi obiska Sigmunda Freuda in prestolonaslednika princa Rudolfa, ampak predvsem zaradi truda domačih jamarjev. Slednji so namreč jamo prostovoljno očistili pepela parnih lokomotiv, zaradi katerega so kapniki postajali popolnoma črni, jamske poti pa nevarne za obiskovalce. Že samo zato bi morali biti ogledi jame zasnovani bolj resno in profesionalno in ne toliko na ljubiteljski ravni. Kras je tu namreč konkurenčna prednost svetovnega formata. Še vedno pa Divača z okolico kot turistični cilj ostaja premalo prepoznavna – najbrž tudi zato, ker se Kras ne trži kot enotna destinacija, ampak razdrobljeno na enote Zelenega, Matičnega, Zamejskega, Tržaškega krasa… kar je velika škoda predvsem za nas, obiskovalce.«
Primož Žižek, direktor podjetja E-laborat
»Občinsko spletno mesto občine Divača tudi na področju turizma deluje bolje od sivega povprečja, s katerim je povečini turistom postreženo na občinskih spletnih mestih. Pregledna navigacija, ki se jo da pri nekaterih sklopih še izboljšati, omogoča uporabniku hitro premikanje po strani in iskanje želenih informacij. Pri tem velja izpostaviti, da lahko kot dosežek štejemo tudi to, da pri naraciji spletno mesto že prehaja v polje podajanja zgodb, še posebej veseli strukturiran pristop k predstavitvi različnosti dediščine in podrobnosti s tem v zvezi, to preprosto potegne uporabnika v nadaljnje raziskovanje. Pripombi se vežeta na dolžino prispevkov, ki bi ponekod morali biti daljši. Kjer pa so daljši, bi bilo nujno bolj upoštevati pravila pisanja za digitalne platforme, saj bi z bolj premeteno uporabo naslovov, podnaslovov, odebelitev, razmikov, presledkov, naštevanj itd. zapisano pridobilo večjo prepričevalno moč, predvsem pa bi uporabnikom olajšalo izkušnjo z vsebino.
Kajti kaj drugega je destinacijsko spletno mesto v prvi fazi kot spodbujevalnik, motivator potencialnih turistov, da uskladijo svoja pričakovanja s ponudbo, ki jo destinacija omogoča? K temu prispevajo tudi domišljene povezave na pravih mestih in ob pravem času v uporabniškem loku, ki vodijo k zemljevidom, fotografijam itd. Seveda bi bilo bolje, da se zemljevid odpira kar znotraj strani, saj google maps rešitev to omogoča. Da so kontaktne informacije ponudnikov, znamenitosti itd. dostopne povsod, je seveda samo dobro. Nekoliko šibkejši je vsebinski del pri posameznih poteh, konkretnih ponudbah itd., kar je vsekakor potrebno izboljšati. Pravzaprav bi celotno recenzijo sklenil takole: solidno spletno mesto s solidno vsebino, idealno za kakovosten prehod v višji razred spletnega turističnega poslovanja. To naj vključuje bolj jasno oblikovanje paketov, konkretnih ponudb, bolj z multimedijo prepletene konkretne namige in predloge za preživljanje prostega časa, optimiziranje fotogalerij in vsebin, razvoj odzivne platforme za več naprav, vzpostavitev osnov e-poštnega trženja, optimiziranje vseh pristopov (zapisi, povezave itd.), konsistentnost pri prevodih in bolj analitičen pristop k upravljanju uporabniških poti in prodajnega lijaka.«
Vito Avguštin, Dnevnik
»Tradicija nekaj pomeni, ne glede na to, kaj si o določenem kraju ali območju mislimo danes. Bližnja naselja, ki sicer sodijo v sosednjo sežansko občino, so pa le streljaj od Divače, so po nekaterih podatkih kraji, kjer je bil na območju Slovenije zabeležen prvi turistični obisk: ko so v lokavski cerkvi popotniki iz Anglije plačali za ogled cerkve. Pozor: grof Petazzi (Petač) je že leta 1633 prepustil jamo Vilenico lokavski cerkvi in si z njo delil dohodke, tudi od turizma. Divača je mogoče tudi zato prinesla nekaj prijetnih izkušenj – prav vsi, s katerimi sta se srečali tako naši tuji izvidničarki kot tudi slovenski izvidniški par iz Tuhinjske doline, so se izkazali: dekle v sprejemni pisarni na občini kot pravi promotor turizma, dekle iz lokala, ki je gostji usmerilo do muzeja slovenskih filmskih igralcev, lastnica prenočišča, ki je gostji napotila do turističnih točk, natakarica, ki je v piceriji najprej ponudila ješprenjevo juho, vodiči, ki so z zgodbami pritegnili obiskovalce... Prav škoda, da zato snovalci spletnih strani niso pomislili, da tujci pač ne vedo, kaj pomeni kratica TIC – dobre informacije nič ne pomenijo, če so skrite. No, pa saj TIC v resnici ni bilo moč poiskati. Informacije… Tudi to, da te ne opozorijo, da v gostilni ne jemljejo kreditnih in plačilnih kartic, je podatek, kot ste lahko prebrali, ki ostane skorajda bolj v spominu kot izvrstno kosilo. Škoda. Kot škoda za zaplet slovenskega dela izvidnice z Divaško jamo.«