"Na korporativnem nivoju imamo podpisane zelo čvrste zaveze in s strani Gazproma nimamo nobene uradne informacije o kakršnikoli zaustavitvi posla, tako da bomo na tem projektu delovali vse do takrat, dokler ne bomo dobili drugačnega uradnega stališča," je v izjavi za medije povedal Eberlinc. Ob tem je dodal, da potrditve še niso prejeli, a bodo preučili vse možnosti, ki izhajajo iz izjav Putina in vodje Gazproma Alekseja Millerja.

Pri tem je razkril, da se bodo še ta mesec v Moskvi sestali z ruskimi partnerji in da bodo takrat verjetno izvedeli kaj več o nadaljnji usodi projekta.

Eberlinc je še poudaril, da sta Slovenija in Rusija ratificirali medvladni sporazum, ki natančno opredeljuje obveznosti vseh partnerjev, ki bi sodelovali pri Južnem toku.

Zatrdil je, da so Plinovodi izpolnili vse zaveze in izvedli vse naloge, ki so bile doslej potrebne, zato obžalujejo, da je prišlo do takšne situacije.

Rusija je v ponedeljek zvečer nepričakovano odstopila od projekta Južni tok. To sta v Ankari razkrila Putin in Miller, pri tem pa s prstom pokazala na Evropsko komisijo. Ta je po Putinovem mnenju krivec za to odločitev, saj je Bolgarija, kamor bi plin pod Črnim morjem prispel iz Rusije, pod pritiskom komisije ustavila gradnjo Južnega toka.

Kar se tiče dosedanjih vložkov Plinovodov v projekt, je Eberlinc zatrdil, da so bili stroški družbe minimalni v primerjavi z vsemi pritiski, ki so jih bili deležni tudi s strani slovenskih predstavnikov. Za leto 2013 je stroške ocenil na od 150.000 do 160.000 evrov. "Ogromno dela smo opravili z lastnimi kadri in lastnim delom, še posebej pri izvedbi nalog, ki so potrebne za postopke umeščanje v prostor," je zatrdil Eberlinc.

Izjave Putina in Millerja je označil za morebiten manever Rusije pri soočanju z EU, a je pripomnil, da tovrstne izjave ni moč kar tako "sanirati" in se bodo posledice pokazale skozi čas.

Obenem je zatrdil, da dobava plina Sloveniji ni ogrožena. "V Sloveniji trenutno ne beležimo zmanjšanje dobave in nekih bistvenih redukcij naj tudi v prihodnje ne bi bilo. Sistem pa tako deluje že brez Južnega toka," je dejal Eberlinc.

Erjavec obžaluje rusko odpoved Južnemu toku

Zunanji minister Karl Erjavec je danes v Bruslju po nenadni napovedi Rusije o ustavitvi projekta izgradnje plinovoda Južni tok izrazil obžalovanje, ker je bil ta projekt dobra poslovna priložnost za Slovenijo. Je pa spomnil, da so države na trasi z Rusijo podpisale sporazume in da bodo zdaj "preučili te nove okoliščine".

Erjavec je ob robu zasedanja zunanjih ministrov članic Nata v Bruslju spomnil, da je ruski zunanji minister Sergej Lavrov julija na obisku v Sloveniji sicer zagotovil, da se bo projekt nadaljeval, vendar glede na to, da se ukrajinska kriza ne razpleta, "je ruska stran očitno ocenila, da bo zelo težko prišlo do uresničitve Južnega toka".

Izpostavil je, da je "problem zakonodaja EU". "Ves čas je bil problem, ali bo Bruselj dovolil implementacijo Južnega toka," je dejal. To naj bi bil tudi argument Moskve, a kot je še ocenil Erjavec, je to očitno tudi posledica pritiska mednarodnih sankcij na Rusijo zaradi ukrajinske krize, padca cen nafte in padca tečaja rublja.

"Ta projekt je izjemno drag (...) in vprašanje je, ali je v tem trenutku ta projekt tudi finančno realen," je menil zunanji minister in spomnil, da bi samo v Sloveniji projekt stal okoli milijardo evrov. "Zame je pomembno tudi to, da ni Slovenija tista, ki je npr. povzročila nerealizacijo tega projekta, na ruske odločitve pa ne moremo vplivati.