»Dolgo sem čakala na zmagovalne stopničke tudi v klasiki. Ola Hattestad mi je že pred finalno tekmo dejal, da sem tako močna, da lahko tudi zmagam. Mogoče bi mi res uspelo, če bi vseskozi tekla za Marit Bjoergen in bi vseskozi držala stik z njo. Morda bi vseeno morala poskusiti, a sem se predvsem ozirala, kje so druge,« je Katja Višnar po uvodni tekmi svetovnega pokala v smučarskem teku v Ruki na Finskem opisovala, kako blizu je bila prvi veliki zmagi v karieri. Fantastičnega uvoda v sezono je bila zelo vesela. Precej bolj kot Marit Bjoergen nove, že 83. zmage v svetovnem pokalu.
Drugo mesto v sprintu je 30-letni Blejki najlepši pokazatelj, da se je obsežnejši trening vzdržljivosti s poudarkom na klasični tehniki, ki ga je omenjala v pripravljalnem obdobju, obrestoval že na prvi veliki tekmi v sezoni. »Vesela sem, da sem ta napredek izkoristila ob prvi priložnosti in sem takoj pokazala, koliko veljam v klasiki v sprintu. Vseskozi sem imela dober občutek, da sem močna. Podatki o napredku s treninga me torej niso izneverili. V ciljno ravnino v Ruki, ki velja za zelo zahteven teren, nisem pritekla tako utrujena kot pretekla leta,« se je smejalo slovenski junakinji, ki je uvodni dan edina v svojem rumenem dresu izstopala na povsem norveško obarvanem zmagovalnem odru.
Ob kraljici Marit Bjoergen je Blejka oder delila z Maiken Caspersen Falla, olimpijsko sprintersko zmagovalko iz Sočija. Prva je Blejki čestitala četrtouvrščena Ingvild Flugstad Oestberg, olimpijska podprvakinja v sprintu, s katero tudi veliko vadita skupaj v okolici Lillehammerja, ki bo naslednje prizorišče svetovnega pokala s tridnevno etapno preizkušnjo s petkovim drsalnim sprintom za uvod. »Seveda so se na zmagovalnem odru vsi okoli mene šalili, da je povsem norveški,« je zanimivost razkrila Višnarjeva in s tem dala vedeti, da jo že štejejo za eno do svojih. Seveda že lepo govori tudi norveško.
Ob ženski prevladi so tudi v moškem drsalnem sprintu prevladovali Norvežani Brandsdal, Northug, Fossli in Krogh, in to tako očitno, da sta Šved Emil Joensson, bronasti olimpijec iz Sočija, ki se denimo kot 32. sploh ni uvrstil v izločilne teke, kot tudi edini slovenski tekač Boštjan Klavžar (68. mesto), predlagala, da bi morali uvesti kvoto nastopajočih za posamezno državo na pet nastopajočih. Seveda je to hudo ujezilo sosede, ki so imeli med trideseterico kar devet tekačev. »Norveška prevlada ni presenečenje. V začetku sezone se Norvežani vedno zelo izkažejo. Verjetno pomagajo tudi močne tekme FIS v Beitostoelnu, ki dajo dobro primerjavo. To smo pokazale tudi Slovenke. Poglejte dosežke teden prej in podobnost bo zelo velika,« je to komentirala slovenska junakinja.
Višnarjeva je bila v kvalifikacijah 11., Alenka Čebašek 16. in Vesna Fabjan 18., s čimer je imela slovenska zasedba med dvajseterico prologa poleg osmih Norvežank celo najštevilčnejšo zasedbo. Čebaškova in Fabjanova sta v četrtfinalnem teku z nekaj smole izhodišče pokvarili in končali 23. in 24.
Višnarjeva je rutinirano izborila uvrstitev v veliki finale šesterice. »Malce se mi je ponesrečil le start v polfinalu, ko je tekmica zraven mene trznila zelo zgodaj, sama pa sem zamudila. Na startu imamo namreč odslej le eno opozorilo za rumeni karton, potem sledi diskvalifikacija, zato moramo paziti. Kar ponosna sem, da nisem naredila nobene druge taktične napake. Načrtovala sem, da moram teči druga ali tretja v koloni, kar je bilo idealno v teh razmerah, in to sem tudi naredila. Tudi ko se je izkazalo, da nimam proste smučine, nisem delala paničnih potez, s katerimi bi v tem snegu verjetno samo izgubljala. Lani sem imela s tem slabe izkušnje. Bila sem osredotočena na tek in dobro mi je uspelo. Morda sem le preveč gledala na druge, potem ko si je Bjoergnova pritekla nekaj prednosti. Pričakovala sem katero izza hrbta, a sva bili, kot sem videla kasneje na posnetku, kar precej pred drugimi,« je bila ponosna na izvedbo Višnarjeva.
Veliko so pri tem pomagali tudi serviserji smuči, ki so se znašli bolje od nekaterih velesil. Razmere so bile zelo zahtevne. Prav misel na to, kako blizu je bila Višnarjeva kraljici smučarskega teka in tudi nemara življenjski priložnosti, da bi vsaj za en dan oblekla majico vodilne v svetovnem pokalu, ji vliva največ optimizma. Tudi na svetovnem prvenstvu v Falunu bo sprint v klasični tehniki. Še večjo težo ima statistika. Bjoergnova ali Justyna Kowalczyk sta zmagali na kar 16 od 17 sprintov v klasični tehniki, odkar je zadnjo zmago 16. marca 2011 v Stockholmu pritekla Petra Majdič. In prav Petra je bila tista, ki je imela prizorišče v Ruki, 25 kilometrov od Kuusama, za svoje najuspešnejše, kjer je v letih 2006, 2008 in 2009 dosegli tri od 24 zmag ter bila še dvakrat na stopničkah.
Prizorišče v Ruki slovi po zelo zahtevnem terenu z zahtevnim vzponom na stadion v zaključku, kjer pride zelo do izraza tudi vzdržljivost. In Katja je v povezavi s Petro, po kateri so želeli organizatorji v njeni dobi poimenovati tudi ta znameniti vzpon, razkrila še eno podrobnost. »Traso sprinta za ženske, na kateri je zmagovala tudi Petra, so nam lani podaljšali in sedaj tečemo moško progo. Zaradi težje proge sem še posebej zadovoljna, da sem bila tako spredaj. Najraje bi videla, da bi bile vse naslednje tekme v sprintu v klasiki. No, tudi v drsalni tehniki sem močna. Čakanje na tekmo v Lillehammerju bo tako bolj sproščeno in brez nepotrebne negotovosti. Lepo je, da so se tudi preostale tri Slovenke izkazale, kar je dokaz, da smo tudi v klasičnem sprintu zelo močna ekipa. Ta uspeh nam bo vsem dal dodaten zagon,« je bila prepričana norveška Blejka.
Na nedeljski tekmi na deset kilometrov je denimo to uspelo sokrajanki Alenki Čebašek, ki je z 29. mestom pritekla prvi dve točki svetovnega pokala na razdalji v klasični tehniki. Najmlajši Lei Einfalt (41. mesto, z veliko prednostjo je zmagala Therese Johaug) je v drugem nastopu v svetovnem pokalu do točke zmanjkalo 30 sekund. »Sedaj imam uvrstitve med trideseterico in s tem točke svetovnega pokala v vseh disciplinah. Tokrat sem tek v nasprotju s preteklimi sezonami, ko sem vedno začela z nekaj rezerve in spoštovanja do razdalje, začela zelo hitro, ne glede na zelo zahtevno progo,« je nov pristop, ki vliva dodaten optimizem za tridnevno preizkušnjo v Lillehamerju opisala še Alenka Čebašek, ki je po Petri Majdič šele prva s točkami v sprintu in razdalji v obeh slogih. S 95 točkami so slovenske tekačice že na prvem prizorišču po dveh od 27 posamičnih tekem osvojile skoraj šestino lanske skupne bere.