Udarnih enajst sta sicer narekovali poškodba hitrega in prodornega levega bočnega branilca Vilerja ter bolezen umetnika Ibraimija, a na igrišču je bil najbolj očiten primanjkljaj v kreativnosti, hitrosti in robustnosti. V mariborskih vrstah je bil ob Petru Stojanoviću igralec z dodano vrednostjo glede hitrosti le še Izraelec Sallalich, a v igri povsem nekonkreten. Portugalci, ki so prevladovali v zvezni vrsti, v kateri imajo reprezentančno zasedbo, so bili za eno prestavo hitrejši, kar so najbolj občutili Mertelj, Filipović in Vršič, ki so bili kot po pravilu vsaj za korak prepočasni in so izgubljali dvoboje.
Maribor je bil v napadu povsem sterilen in brez pravega strela na gol Ruija Patricia, ker se drobceni Luka Zahović v vlogi udarne špice ob dolgih žogah ni mogel kosati z domačimi štoperji. Čeprav je igral le zadnje četrt ure, je robustni Francoz Philippe Mendy dokazal, da bi se ob igri na preskok precej bolje kosal s portugalskimi branilci in zadržal žogo od 19-letnega sina športnega direktorja kluba. Luka Zahović je zaradi dobrega občutka za postavljanje in nosa za gol primer napadalca za igro ekipe, ki kontinuirano napada, kar pa je bila zaradi razlike v kakovosti v Lizboni misija nemogoče. V Lizboni, kjer se je Luka sicer rodil, se v mariborski igri na protinapade, ki jih ni bilo, in dolgih podajah dejansko ni srečal z žogo.
Za Maribor je podvig, da je do zadnje tekme ostal v igri za pomlad v Evropi. V zadnjem krogu mora za šestnajstino finala evropske lige v Ljudskem vrtu premagati Schalke. Mariborčani so na prvi tekmi v Gelsenkirchnu Nemcem vsilili svoj slog in ritem igre ter z remijem 1:1 iztržili celo manj glede na kakovost svoje predstave in tedanjo formo tekmeca. Tekma s Schalkejem bo še ena v nizu najpomembnejših v sezoni, zmaga pa bila supersenzacija.
