Tako je dr. Đorđe Perić komentiral novico, da sta poslovneža Domen Zavrl in Daim Mamut s tožilstvom podpisala sporazum o priznanju krivde, medtem ko se Miran Strah zaradi novih okoliščin s tožilstvom še pogaja.

Obtožnica Domnu Zavrlu očita kazniva dejanja davčne utaje, ponarejanja listin, goljufije in krive ovadbe, Daimu Mamutu pa kaznivo dejanje goljufije in pomoč pri tem kaznivem dejanju ter ponarejanje poslovnih listin.

Leto zapora za podkupnino

»Že prej pa je sodišče pravnomočno ugotovilo, da mi je bilo za 'pokritje' goljufij, katerih lovke so segale v sam vrh Dursa, ponujeno mesto direktorja in 60.000 evrov, kar sem odločno in takoj odklonil.« Na omenjeno obravnavo je namreč Miran Strah prispel v vozilu za prevoz zapornikov, saj že prestaja enoletno zaporno kazen zaradi tistih ponujenih 60 tisočakov. Kot smo v Nedeljskem poročali pred dvema letoma, naj bi inšpektor Perić leta 2007 v zameno za omenjeni znesek zamižal na obe očesi in ne bi nadaljeval davčnega inšpekcijskega nadzora davka na dodano vrednost v podjetju Partner Fin in v povezanih družbah Srce Komenskega, Daim Nautilus in AFD Askat. Inšpektor je o poskusu podkupovanja poročal svojim tedanjim nadrejenim (Ivan Simič je bil takrat generalni direktor davčne uprave, op. a.) in je ponudnika nagrade prijavil policistom.

»Prav zaradi tega sem, namesto pohval, od delodajalca doživel javno brutalno osebno in strokovno diskreditacijo,« se danes spomni Perić.

Čudežni deček

Naj spomnimo, da se je glavni junak v eni najodmevnejših finančnih afer pri nas Zavrl leta 2004 kot 26-letnik nenadoma pojavil na slovenski politično-ekonomski sceni in hitro obveljal za čudežnega dečka stranke SDS pod taktirko Janeza Janše. Omenjali so ga celo kot kandidata za pomemben položaj v finančnem ministrstvu. Miran Strah pa je bil član strateškega sveta SDS in sodelavec nekdanjega zdravstvenega ministra Andreja Bručana.

Že po Perićevih ugotovitvah naj bi Zavrl, Strah in Daim Mamut neupravičeno uveljavljali odbitek vstopnega davka na dodano vrednost iz naslova nakupa naložbenih nepremičnin, poslovnih prostorov in tudi igralnih avtomatov, s čimer naj bi bila država oškodovana za več kot milijon evrov. Prek šestih podjetij naj bi izdajali fiktivne račune za posle, ki naj ne bi bili opravljeni. Plačevali naj bi jih z delnicami brez tržne vrednosti tujega podjetja, na podlagi česar naj bi nato od Dursa zahtevali vračilo presežka vstopnega DDV.

Povezave s Simičevo sestro

Afera z Domnom Zavrlom in trmastim davčnim inšpektorjem se je začela januarja leta 2007, ko je Rok Praprotnik v Dnevniku poročal, kako je Ivan Simič 9. januarja v svoji pisarni organiziral sestanek z davčnima inšpektorjema in Zavrlom. Inšpektorja sta trdila, da jima je Zavrl v pisarni med postopkom »grozil« z dejstvom, da zanj dela podjetje Simič & partnerji in da mu mesečno plačuje 10.000 evrov. Zavrl je trdil, da tega ni rekel. Ostala je beseda proti besedi, Simič pa je nekaj dni kasneje zanikal, da bi Zavrl toliko plačeval njegovemu podjetju. Na Praprotnikovo vprašanje, ali so davčni inšpektorji pod pritiskom, ker vedo, da je njihov direktor lastnik podjetja, ki svetuje zavezancem, in da to počne direktorjeva sestra, je Simič zatrdil, da to nima povezave in da je podjetje pripravljen prodati za tri milijone evrov.

Šele septembra istega leta je davčna uprava podjetju Partner Fin, ki ga je vodil Domen Zavrl, izdala odločbo z zahtevo, da podjetje vrne okoli 600.000 evrov DDV, ki ga je država že izplačala na podlagi neutemeljenega zahtevka podjetja. Zavrlovo podjetje je namreč leto prej zahtevalo povračilo 591.000 evrov DDV ob nakupu sedmih nepremičnin. Država je denar izplačala, zdaj pa ga zahteva nazaj z obrestmi vred, ker naj bi bil izplačan neupravičeno. Vendar je medtem Zavrl ta denar na različne načine že pobral z računa podjetja. Po nekaterih informacijah pa naj bi bila skupna protipravna premoženjska korist Domna Zavrla po ugotovitvah tožilstva pridobljena tako, da je davčna uprava izplačevala fiktivni presežek DDV. Zavrl je v končni fazi ta denar (1,03 milijona evrov) s svojega osebnega računa pri NLB razpršil na svoje račune v ZDA, Avstriji in Veliki Britaniji, da bi prikril izvor denarja.

Jara kača goljufij se je končala minuli teden, ko se je Domen Zavrl s tožilstvom dogovoril za tri leta zapora in sto tisoč evrov denarne kazni. Sodbo bodo razglasili 1. decembra, po vsej verjetnosti pa bo kazen prestajal v obliki vikend zapora. Zavrl je pred sklenitvijo sporazuma s tožilstvom v dobrodelne namene otroški kirurgiji, Belemu obroču in Hospicu nakazal 50 tisoč evrov, prav tako pa naj bi Dursu že povrnil dvesto tisoč evrov.

Mamut se je s tožilstvom dogovoril za dve leti in pol zapora ter dobrih 30 tisočakov denarne kazni. Tudi on bo kazen predvidoma prestajal le ob koncih tedna, ostale dni pa bo hodil v službo.