Zdravko Duša je pred četrt stoletja začel urednikovati pri Cankarjevi založbi. Kot piše v utemeljitvi nagrade, je legendarni, tako rekoč kultni predstavnik izumirajoče vrste urednikov, ki, po njegovih lastnih besedah, ne izbirajo knjig, temveč kreirajo program. Poleg tega je Duša tudi sam prodoren, angažiran pisec.
Zasnoval je zbirke Najst, Dediščina, Poezija in Čas misli. Bil je del uredniških ekip, ki sta ustvarili XX. stoletje in Moderne klasike. Knjigam je utiral pot med bralce z izvirnimi promocijskimi zamislimi in prijemi. S sobotnimi Delovimi snopiči Poletje v zgodbi je obnovil vero v možnost stika med množičnim občinstvom in kakovostnim leposlovjem ter v dvojcu z Borisom Pahorjem dokazal, da naše nebo ni premajhno za najsvetlejše literarne zvezde.
Knjigam je odpiral pot na filmsko platno in gledališki oder, slovensko literarno sceno pa obogatil tudi z zavidljivim prevajalskim opusom, ki obsega romane in gledališke igre. Je tudi scenarist. Schwentnerjeva nagrada Duši je zasluženo priznanje za njegov inovativni angažma v slovenskem založništvu, hkrati je lep poklon založniškemu duhu, ki ga simbolizira človek, po katerem je nagrada poimenovana, piše v utemeljitvi.
Schwentnerjevo priznanje je Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev namenila Kulturnemu društvu Slovenska kulturna akcija iz Buenos Airesa, ki letos praznuje 60-letnico delovanja. V tem času je izdalo več kot 180 naslovov ter za slovensko kulturno zakladnico ohranilo dela, ki so bila pred osamosvojitvijo in demokratizacijo Slovenije v matici prezrta ali celo prepovedana zaradi takratnih družbenopolitičnih razmer.
Kot založnik je kljubovalo neprijaznim okoliščinam in v izseljenstvu izdalo nemalo izvirnih slovenskih naslovov iz leposlovja, družboslovja in esejistike, ki sodijo v sam vrh slovenskega kulturnega delovanja. Poleg tega je vseskozi izdajalo revijo Meddobje, ki objavljala literarna dela in razmišljanja slovenskih ustvarjalcev in mislecev po vsem svetu. Kot piše v utemeljitvi priznanja, je prispevek Slovenske kulturne akcije k razvoju slovenskega založništva nepogrešljiv.
Za izjemen prispevek k razvoju knjižnega sejma je Upravni odbor Slovenskega knjižnega sejma letos nagradil starosto slovenskega založništva in enega od ustanoviteljev Slovenskega knjižnega sejma Martina Žnideršiča. Žnideršič se je leta 1964 zaposlil v založbi Mladinska knjiga, kjer je bil do leta 1971 šef prodajnega oddelka. Nato je odšel v Cankarjevo založbo, kjer je do leta 1991 opravljal več različnih funkcij, v letih 1982-1991 je bil glavni direktor.
V založništvu je opravljal tudi številne strokovne funkcije. Vrsto let je bil član mednarodnega odbora Mednarodne zveze založnikov. Napisal je več kot 200 bibliografskih enot teoretičnih člankov, poročil, komentarjev in prikazov z različnih področij založniške prakse. Je tudi uveljavljen mednarodni strokovnjak za miniaturne knjige ter eden od štirih ne-Američanov, ki so dobili nagrado Norman Forgue Awward za dosežke na področju miniaturnih knjig, je zapisano v utemeljitvi priznanja.