Otroci že zelo zgodaj začnejo razmišljati, kaj bodo, ko bodo veliki. Ena njihovih najljubših iger je igranje vlog, skozi katero že v predšolskem obdobju posnemajo svet odraslih in se o njem učijo. Ob tem pa sanjajo, vsak dan druge sanje, o tem, kaj bodo ko bodo veliki. Včasih pa tudi večkrat na dan. Tega se zavedajo tudi pri največjem zaposlitvenem portalu Mojedelo.com, zato so organizirali predstavitev poklicev za otroke, da si bodo lažje predstavljali, kako njihove sanje zgledajo v resničnem svetu, na vrsto pa pridejo tudi osnovnošolci in dijaki, obljubljajo.
»Otroci vstopajo v svet odraslih predvsem z opazovanjem stvari, ki jih mi, odrasli, počnemo. To je tisto, kar nas je napotilo k temu, da jim prikažemo nekaj možnosti, preko katerih bi našli navdih za ustvarjanje v prihodnjih letih. Izkazalo se je, da so otroke zanimali raznovrstni poklici, največ navdušenja pa je požel poklic vrtnarja. Verjetno tudi zato, ker je vrtnar znal svojo obrt predstaviti na tako zanimiv način. Ali pa gre za napoved tako imenovanih 'zelenih poklicev', za katere tudi sami smatramo, da imajo velik potencial v prihodnjih letih? Odgovor leži v naročju naslednjih generacij,« pravi Zoran Savin, direktor MojeDelo.com.
»Seveda se poklicne odločitve iz predšolskega obdobja le redko uresničijo, zagotovo pa številna znanja, kot tudi otrokove zmožnosti in osebnostne lastnosti vplivajo na kasnejše odločitve. Če smo spodbujali razvoj otrokovih potencialov, mu omogočili spoznavanje različnih družbenih in delovnih okolij ter mu razvijali pozitivno samopodobo se bo, ko bo to potrebno, lažje odločal o svoji poklicni poti, saj bo znal kritično ovrednotiti svoje zmožnosti, interese ter družbena dogajanja ter sprejeti samostojne avtonomne odločitve. Morda je prav v tem ključ, do sprememb v izobraževanju in kasnejših poklicnih odločitvah mladih, ki bodo bolj usklajene z njihovimi hotenji in sposobnostmi ter z družbenimi potrebami družbi,« je dodala Jelka Rahne, strokovna sodelavka vrtca Pingvin.
In kakšne sanje imajo danes otroci? Verjetno ne sanjarijo nič manj in nič drugače, kot njihove predhodne generacije. »Najprej bom šla v šolo, potem bom pa zdravnica,« je svoje načrte na kariernem sejmu zaupala triletna Lori, njena vrstnica Maša pa je prepričana, da bo »kar plesala«. Šestletna Lea bi bila učiteljica, no, trenerka tajskega boksa, leto dni mlajši Svit pa bi rad vozil gradbene stroje. Triletni Vid je prepričan, da ne bo hodil v službo, štiri leta starejši Anže sanja o nogometu, štiriletna Naja pa bo pekla kolačke - zase in za druge. Tako razmišljajo otroci o svojem življenju v svetu odraslih, prav zanimivo pa bi bilo te iste otroke o poklicnih željah spet vprašati čez kakšnih 15 let in videti, kako bodo ob pomoči staršev in učiteljev sledili današnjim sanjam.