Sven Magnus Öen Carlsen, ki bo v nedeljo dopolnil šele 24 let, se je že kmalu po rojstvu izkazal za čudežnega dečka. Oče Henrik Albert in mama Sigrun, oba po poklicu inženirja, sta bila šokirana, ko je Magnus pri dveh letih zlahka sestavil zahtevno sliko iz 50 ploščic sestavljanke, pri štirih pa težko maketo iz lego kock, sicer namenjeno otrokom v starosti od 10 do 14 let. Fantič, ki je z družino najprej eno leto živel na Finskem, zatem še v Belgiji (na Norveško so se vrnili leta 1998, ko je bil star osem let), se je s šahom seznanil pri petih letih, ko ga je začel učiti oče, a sprva ni pokazal pretiranega zanimanja zanjo. V prostem času so ga bolj zanimali drugi športi, na primer nogomet in smučanje, najbolj je užival v branju stripov o Racmanu Jaki, do desetega leta pa je treniral tudi smučarske skoke – njegov osebni rekord je znašal 21 metrov.
A kmalu je šah postal njegova ljubezen. Vsak dan mu je namenil nekaj ur: sam je premikal figure po šahovnici, iskal kombinacije, preigraval partije iz knjig in kazal pozicije svojemu očetu. Že takrat je prišel do izraza njegov fantastičen spomin, saj je pri petih letih znal našteti vse države sveta, njihova glavna mesta, število prebivalcev, poznal je vse zastave držav, kasneje tudi imena, število prebivalcev in upravne centre vseh norveških občin... Pri dobrih osmih letih in pol je zaigral na svojem prvem tekmovanju (državnem prvenstvu za mlade) in v enajstih partijah zbral šest točk in pol.
Aprila 2004 je Magnus, ki ima v domovini status zvezdnika, postal velemojster – s 13 leti in 148 dnevi starosti drugi najmlajši v zgodovini. Prvega januarja 2010 je z 19 leti in 32 dnevi postal še najmlajši šahist na prvem mestu svetovne lestvice Fide in rekordni naslov odvzel Rusu Vladimirju Kramniku, svetovnemu prvaku med letoma 2002 in 2007. Carlsen je že doslej postavil kopico šahovskih mejnikov, ki jih bo težko preseči, eden med njimi pa je tudi rekordno število ratinških točk: januarja lani jih je imel 2861, kar je deset več od dosežka do takrat najboljšega, Rusa Garija Kasparova iz leta 1999. A že naslednji mesec je ratinške točke povišal na 2872, maja letos pa na 2882, največ v zgodovini šaha.
Novembra lani je bil v Chennaiju v boju za naslov svetovnega prvaka izzivalec Indijca Viswanathana Ananda, ki je bil na prestolu od leta 2007. Anand, z vzdevkom Tiger iz Madrasa (pred preimenovanjem je bil Madras uradno ime mesta Chennai), je svetovni naslov izgubil prav v rojstnem mestu, potem ko ga je Carlsen po remiju v deseti partiji premagal s 6,5:3,5 (brez poraza – tri zmage in sedem remijev). Norvežan je postal dvajseti svetovni prvak v šahovski zgodovini in sočasno pri manj kot 23 letih tudi najmlajši. Anand je tako izgubil že drugi vodilni položaj na svetu, potem ko ga je Carlsen že julija 2011 dokončno izrinil tudi s prvega mesta na lestvici Fide, na katerem je še vedno.
Pred letošnjim obračunom z Anandom v olimpijskem Sočiju je Carlsen del priprav opravil tudi v Alpah na nadmorski višini več kot 3000 metrov. »Tako kot tekači in številni drugi športniki sem tudi jaz opravil zahtevne višinske priprave. Dvoboj z Anandom bo zelo težak, a se vidim v vlogi favorita. Toda le pod pogojem, da bom igral na vrhunski ravni,« je napovedal Magnus Carlsen, ki je telesno kondicijo nabiral tudi z igranjem nogometa.
Vendar v Sočiju za ubranitev naslova svetovnega prvaka ni potreboval predvidenih dvanajst partij, ampak je z Indijcem opravil že po enajstih, potem ko je z belimi figurami izkoristil veliko Anandovo napako in zmagal s 6,5:4,5. »Letošnji dvoboj je bil težji kot lanski. A prepričan sem, da je moja zmaga povsem čista in zaslužena,« je razplet dvoboja v Sočiju (zaradi izbire prizorišča je Norvežan sprva celo razmišljal o bojkotu) komentiral Carlsen, ki je za zmago prejel 1,5 milijona dolarjev, neuspešni izzivalec pa 900.000.