Ni jih veliko. Poleti smo preizkušali nekatere, a se je izkazalo, da niso idealne. Največja novost so malenkost večji tekmovalni dresi, da se bolj ublažijo sile pri doskoku. Zaradi varnosti morajo biti čelade bolj podložene, a velikih razlik ne bo, le fantje pravijo, da so občutki drugačni, ker bolj zadušijo zvok. Predsedstvo FIS ni odobrilo povečanja nagradnega sklada na tekmah s 70.000 na 100.000 švicarskih frankov, kar je predlagal komite za skoke.
Ali je laserska črta, ki tekmovalcem in gledalcem pokaže, kam mora skakalec skočiti, da prevzame vodstvo, le želja FIS ali obveznost prireditelja?Bolj želja. V Klingenthalu so jo lani imeli, letos je ne bo, ker so morali 100.000 evrov investirati v izdelavo snega s posebnimi stroji. A takšen način priprave je cenejši kot lani, ko so sneg čez poletje shranili v deponijo.
Kako doživljate svoje delo? Je rutina ali je stresno?Skoki so šport v naravi in se ji moramo prilagajati. Organizatorje spodbujamo k postavitvi zaščite za veter, s čimer se povečajo možnosti, da bo tekma izvedena. Zaradi povečane konkurence med športi moramo poskrbeti, da smo zanimivi in tekma mora biti končna v dveh urah. A na prvem mestu je varnost, saj skoki ne morejo biti le cirkus, ampak morajo biti predvsem zdrav šport.
Vaše glavno delo na tekmi je, da tekmovalcu prižgete zelo luč za nastop takrat, ko so razmere varne. Ali vam to sistem lahko prepreči?Da. Narejen je tako, da ne morem prižgati zelene luči, če je veter premočan ali po športni plati niso dovolj enakovredni pogoji za vse tekmovalce. Razvoj sistema, pri katerem sam sodelujem, je šel v smer, da smo čim bolj izločili človeške napake, torej je čim manj odvisno od mene.
Glede vetrne izravnave vsako leto uvajate novosti. Kakšne so izboljšave za poolimpijsko sezono?Vse je povezano z varnostjo. Povečali smo število merilnih mest na skakalnicah. Ker je vpliv vetra v hrbet na dolžino skoka večji kot pri vetru v prsi, je pri izravnavi vrednoten s 30 odstotki več kot vzgonski veter. Takšen izračun ni idealen, stoodstotne kompenzacije ni. Zavestno smo šli v takšno rešitev. Težko je po vsem objektu izmeriti pravilne vrednosti, obenem pa ne sme priti do prevelikih razlik glede tega, kar vidijo ljudje ob skakalnici in kaj pokaže matematični izračun pri rezultatu.
Ali glede vpliva vetra uporabite tudi svoje izkušnje iz jadranja?Jadralne izkušnje so v pomoč. V še večjo pomoč so mi izkušnje iz časov tekmovalne kariere in znanja, ki se jih pridobil skozi študij geografije in meteorologije. Vem, kaj lokalno pomenijo določene vremenske situacije na skakalnicah in kaj moram gledati okrog sebe. Če je okrog skakalnice gozd, že z opazovanjem smrek lahko predvidiš, kaj bo čez 20 ali 30 sekund na skakalnici, ter se izogneš delikatnim situacijam.
Kako doživljate nastope svojih treh otrok v smučarskih skokih?Upam, da bo Jurij dobro začel sezono. Nisem posebej vesel, ko hodi z avtomobilom dirkat na dirkališča. Za Anjo mi je hudo, ker ima težave s poškodbami in bo lahko tekmovala šele v drugem delu zime. Jon kot otrok uživa v skokih.
Kakšen jadralni podvig ste si privoščili poleti?Na barki sem bil dva meseca. Jadral sem okoli Islandije in Grenlandije. Bilo je hladno, a posebno doživetje je pluti okrog ledenih gora. Trenutno je barka parkirana na Kanarskih otokih. Člani družine so se izmenjevali na jadrnici na različnih odsekih ob obalah Italije, Portugalske, Španije, Irske, Škotske, Ferskih otokov...
