Cinizem časa in prostora je, da je bilo to povedano v Williamsburgu, ki zadnja leta doživlja usodo Greenwich Villagea in East Villagea na Manhattnu. Še pred desetimi leti zavržen in propadajoči predel Brooklyna naglo spreminja podobo. Na vsakem koraku rušijo nekdanje tovarne, hale, stanovanjske in druge objekte, ki so bili zadnja leta najpogosteje domicil umetniških krogov, na njihovih razvalinah pa rastejo novi poslovni in gostinski obrati, mondene in luksuzne zgradbe.
V začetku leta je zaprl vrata klub 285 Kent, enaka usoda je dočakala tudi Death By Audio, ki je v sedmih letih skoraj vsak večer prirejal koncerte. Klub je odlikovalo brezkompromisno zavračanje visokopoteznih pravil glasbene industrije z držo do it yourself. Na oder je skupaj postavljal uveljavljena in neuveljavljena imena. Njegov cilj je bil zbližati izvajalce in občinstvo, predvsem pa narediti glasbo dostopno. Kot ustvarjalno stičišče je bil tudi zatočišče za vaje številnim newyorškim bendom, v njihovih studiih in ateljejih so nastajale tudi druge umetniške forme, bil pa je tudi temelj danes uspešne znamke kitarskih efektov. Če bo podjetje s svojimi cenjenimi produkti zagotovo preživelo, ker so njihovi kupci tudi svetovno uveljavljeni kitaristi, se klub ni mogel obdržati. Ni se hotel prilagoditi novim sosedom in brezobzirnemu kapitalu.
Od začetka septembra so v Death By Audio tako vsak večer potekali koncerti, s katerimi so se od kluba poslovili zvesto občinstvo in številna imena, denimo Deerhoof, Ty Segall, Thee Oh Sees, Future Islands, Dan Deacon, Liturgy, A Place To Bury Strangers, Arto Lindsay Noise Quartet. Zadnja dva tedna so na ogled tudi umetniške instalacije, s katerimi so zapečatili sedemletni obstoj, ki bo svoj konec doživel nocoj z zadnjim »top secret« koncertom. Že jutri bo klub Death By Audio zgodovina, vendar na obiskanih koncertih ni bilo čutiti slabe volje, ampak prej soočenost z newyorško realnostjo nestanovitnosti in nenehnega spreminjanja – boj za prostor, vrednote in skupnost se nadaljuje.