Kaj pomeni odbojka na Poljskem, so znova dokazali navijači Asseca Resovie. V Ljubljano jih je prišlo več kot 50, čeprav je Rzeszow od Ljubljane oddaljen skoraj tisoč kilometrov. Potovali so z avtobusom, za kar so potrebovali dobrih trinajst ur vožnje. »Prispeli smo dan pred tekmo in šli še do Postojne v Postojnsko jamo,« je povedal 57-letni Adam. »Na tekme lige prvakov nas gre vedno vsaj za en avtobus, za gostujoče tekme poljske lige pa še več,« je dodal. Zraven je stalo mnogo mlajše dekle, 14-letna Kinga, hčerka Adamovega prijatelja, ki pa ni znal angleško. »Oče je zaprosil, če lahko v šoli manjkam štiri dni,« je dejala z nasmeškom. »Veste, odbojka na Poljskem je skoraj tako popularna kot nogomet. Ima dolgo tradicijo, dvorane pa so ves čas polne. Morda se sliši čudno, toda marsikdo je prišel z nami v Ljubljano zgolj zato, ker ne more priti do vstopnice za naše domače tekme,« je besedo znova prevzel Adam.
Navijači Resovie se domov niso odpravili takoj po koncu tekme, ampak so gostovanje v Sloveniji izkoristili tudi za krajši izlet po osrednji Evropi. Minulo noč so prespali še v Ljubljani, nato so zjutraj krenili proti Dunaju. Od tam se bodo jutri odpravili v Prago in nato domov. »Vse plačamo iz lastnega žepa. Klub nam priskrbi zgolj drese, da smo poenoteno oblečeni,« je razlagal Adam. »Ravno na poti v Slovenijo smo se začeli dogovarjati o našem potovanju v Berlin, ki je prav tako v skupini z Resovio,« je pristavil. Toda navijači poljskega podprvaka so kmalu dobili še eno okrepitev. Na tribuni se jim je pridružil kar eden od poljskih novinarjev, potem ko je le malo prej pri slovenskih kolegih iskal ime sodniške dvojice. Tako kot preostali novinarji je tudi on pogrešal seznam igralcev in uradnih oseb, kot je v navadi za mednarodne tekme.
Toda poljski navijači so imeli močno opozicijo v privržencih ACH Volleyja. Ta je v ligi prvakov po štirih letih znova zaigral v dvorani Tivoli, ki pa tokrat ni pokala po šivih kot v zlatih časih, ko so se ljudje gnetli celo pod obema semaforjema. Dodobra polna je bila le zahodna tribuna, medtem ko je bila vzhodna več kot napol prazna. Kljub temu je bilo vzdušje boljše kot na zadnjih partijah v Stožicah, kjer se je nekaj tisoč ljudi v ogromni dvorani povsem porazgubilo. Vseeno so sinočnji dvoboj na tribunah dobili Poljaki. Preprosto so bili bolje organizirani, usklajeni, pa tudi ves čas so stali.
Enako je bilo na igrišču. Poljaki so vso tekmo nadzirali dogajanje, pri čemer so imeli glavno vlogo predvsem tujci v ekipi, čeprav za Resovio igra kar pet poljskih reprezentantov, ki so bili pred dvema mesecema svetovni prvaki. Izjemi sta podajalec Drzyzga in srednji bloker Nowakowski, ki sta igrala ves čas. Predvsem je blestel Drzyzga, ki je največ žog v napadu namenil sprejemalcu Ivoviću in korektorju Schöpsu. Slabo ni igral niti ACH Volley, toda proti bistveno boljšemu in izkušenejšemu moštvu več niti ni mogel doseči. Najboljši igralci Resovie imajo namreč večjo plačo kot celoten igralski kader ACH Volleyja skupaj. Vse pove dejstvo, da pri Resovii trije poljski reprezentanti in svetovni prvaki v igro prihajajo s klopi. Čisti luksuz, o kakršnem lahko trener slovenske ekipe Tomi Šmuc zgolj sanja.
»To je realna slika kakovosti obeh moštev. Škoda, da nismo igrali malce bolje, saj bi lahko izkoristili kakšen slabši trenutek tekmeca… Kar malce težko je strniti misli, saj se je vse odvilo zelo hitro,« je povedal podajalec ACH Volleyja Matija Jereb. »Skoraj vsi igralci Resovie so letos na svetovnem prvenstvu osvojili kolajno. A če bi bolj verjeli vase, bi lahko dobili vsaj niz. Nedvomno je Resovia še boljša zasedba, kot je bil Berlin v prvem krogu,« je dodal Jereb. Trenerju Šmucu po gladkem porazu ni preostalo drugega, kot da citira Viktorja Krevsla, legendo slovenske odbojke. »Krevsel pravi, da bog ni frajer, bog vse vidi,« je povedal, čeprav redki razumejo te besede. »Dopustili smo si preveč nesoglasij znotraj ekipe, za kar je težko najti prave razloge. Za kanček smo bili premalo hrabri, da bi osvojili niz. Če bi ga, bi bil to lep uspeh za našo ekipo,« je še rekel Šmuc.