Tudi techno ali rap na mandolini

Njihov prejšnji dirigent me je povabil, da z njimi nastopim kot solist klarinetist, in že takrat smo se ujeli. Tik pred pomembnim koncertom so se z dirigentom razšli in me prosili, ali prevzamem vodenje koncerta. Takrat sem vodil otroški orkester v Glasbeni šoli Franca Šturma in veliko dirigentskih izkušenj nisem imel, sem pa igral po različnih orkestrih, nastopal kot solist in sem mislil, da bom z njimi prebrodil samo določeno obdobje. A smo se tako dobro ujeli, da smo ostali skupaj. To so zelo izobraženi ljudje, ljubitelji le v smislu, da za svoje igranje ne prejemajo plačila. Ne le orkester, celoten ustroj in organizacija orkestra sta bila in sta še vedno na zelo visoki ravni. Čudoviti ljudje so.

Mandoline se v Sloveniji ne da učiti v glasbeni šoli ali na akademiji kot na primer v Italiji, Franciji ali Nemčiji, ampak samo zasebno. Toda veliko naših članov je končalo glasbeno akademijo, recimo iz kitare, teoretskih predmetov, klavirja, starejši člani pa so se iz mandoline izpopolnjevali v tujini. Naši solisti so povsem primerljivi z akademsko izobraženimi.

Pri nas precej ljudi meša ta dva inštrumenta. Tamburica je ljudski inštrument za spremljavo ljudskih pesmi in folklore, medtem ko je mandolina koncertni inštrument. Za mandolino obstaja ogromno literature, ki so jo pisali tudi veliki skladatelji, kot je Mozart, ki jo je vključeval tudi v svoje opere. V njegovi operi Don Giovanni so potrebne štiri mandoline. V Sloveniji sicer imamo Srečanje tamburašev in mandolinistov, kar pa nam ne ustreza, ker se potem stvari mečejo v isti koš. Tisti »in mandolinistov« so tako in tako dodali zaradi nas.

Mandolino mnogi uporabljajo v pop glasbi, prisotna je v filmski glasbi. Temu inštrumentu se krivica dela samo v tem prostoru. Nemčija ima 400 mandolinskih orkestrov, Slovenija le enega. Na Japonskem je mandolina statusni simbol: direktorji velikih korporacij si na svojo vizitko izpišejo, kateremu mandolinskemu klubu pripadajo, kot če bi si pri nas dopisali, da so recimo člani Rotary kluba. Zelo doma je ta inštrument tudi na Hrvaškem, tam imajo kar nekaj orkestrov, sploh zagrebški je dober, v Imotskem pa prirejajo mednarodno tekmovanje, kjer smo že štirikrat zmagali. Zelo pogosto nas evropski festivali vabijo kot posebne goste in eden naših največjih uspehov je bil samostojni koncert v sloviti dvorani Bamberških filharmonikov. Mandolina pa tudi pri nas ni več tabu, naš orkester je v Sloveniji dejansko naredil preboj. Zadnja leta so naši koncerti razprodani mesece vnaprej, brez kakršne koli reklame.

Zanimivo je ravno to, da naši poslušalci niso nekdanji mandolinisti ali sorodniki. Prihajajo profesorji z glasbene akademije ali pa naključni ljudje; pravijo, da se jim na naših koncertih zgodi nekaj lepega, damo jim to, česar ne doživijo drugje. Enkrat pridejo na koncert in potem zagotovo še pridejo ter očitno pripeljejo tudi druge, kajti krog poslušalcev se širi.

Za vsem skupaj je sistemsko delo; imamo odličnega programskega vodjo Dejana Podgorelca, programi so domišljeni in vsak dogodek ima dramski lok. Ključna je naša koncertna mojstrica Tanja Pirc, tudi v evropskem prostoru velja za vrhunsko mandolinistko – in vsi si želijo vsaj približno tako igrati kot ona. Drug velik preobrat se je zgodil, ko so naši člani orkestra začeli sami pisati priredbe za mandolinski orkester. Zdaj imamo pester nabor skladb, od rocka do popa, filmske glasbe, klasične glasbe. In te priredbe so boljše, kot jih kupimo drugje po svetu. Ni je zvrsti, ki je še ne bi izvajali, lahko igramo tudi techno ali rap komad! Smo velika družina, nekaj pa k vsemu doda še moja pojavnost, poleg strokovnosti. Ljudje pravijo, da me je luštno gledati, tako da očitno komunikacija med nami in poslušalci teče.

Iz tega orkestra izhajata recimo dva priljubljena glasbenika: Boštjan Narat in Gušti, oba sta še vedno naša podporna člana. Narat se nam bo nocoj celo pridružil na odru, in sicer kot član orkestra, z mandolino v rokah. Na odru bo tudi Milan Kontarček, ki je v orkestru že od njegovega nastanka, ko še niso poznali not in so na pamet igrali partizanske pesmi in ljudske napeve.

Mandolinski orkester je vedno sestavljen iz prvih mandolin, drugih mandolin, mandol, mandolčel, kitar, kontrabasov in tolkal. Tako so pisane tudi originalne partiture za mandolinski orkester. Zanimivo je, da so mandolinski parti identični violinskim, razlika je samo ta, da se namesto loka uporablja trzalica. Trzalica je del inštrumenta, ni način igranja kot pri kitaristih, ki lahko igrajo z njo ali pa ne. Vsak, ki želi igrati mandolino, dobi pri nas v orkestru to možnost in tudi inštrument. Če je že prej igral neki inštrument, lahko po nekaj letih že igra v orkestru.