Kraji ob Soči od Kranjske Gore do slovenske Istre si s kolesarstvom oziroma zelenim turizmom obetajo razvoj v dobro obiskane turistične točke. Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS) je za ureditev parka in kolesarske poti ob Soči nedavno prejelo pet milijonov evropskega denarja. Še tri milijone evrov je na razpolago projektu Inter Bike, ki naj bi vzpostavil mrežo kolesarskih povezav od Kranjske Gore do Ravene v Italiji. Direkcija za ceste, ki trenutno gradi kolesarsko pot ob reki Soči med Solkanom in Plavami, pa je kljub milijonom zaradi racionalnejše rešitve na 40 metrov dolgem odseku postavila stopnice.
Na direkciji poudarjajo, da je bila do kolesarjev neprijazna rešitev praktično neizbežna. »Kolesarske poti zaradi velike višinske razlike brez velikih posegov v pobočje in brez varovanja nasipa železniške proge ni bilo mogoče speljati s primernim naklonom pod železniško progo. Zgraditi bi morali nov podhod in izvesti varovanje železniškega nasipa. Stroški tega ukrepa pa bi vrednost naložbe povečali za najmanj 15 odstotkov,« pojasnjujejo na direkciji.
Težave so imeli tudi zaradi revizij
Sicer so odločbo o dodelitvi evropskih sredstev za gradnjo kolesarske poti v višini 85 odstotkov na direkciji prejeli že avgusta 2012. Zaradi pritožb na razpisu in odločanja državne revizijske komisije se je nabralo eno leto zamude. Pogodbo za izvedbo gradbenih del so s podjetjem Kostak podpisali oktobra lani. Gradnja kolesarske poti bo stala dobre tri milijone evrov, od tega bo 2,5 milijona evrov evropskega denarja. Država, ki bo za gradnjo prispevala nekaj manj kot pol milijona evrov, bo 1,9 milijona porabila za odkup zemljišč in dokumentacijo. Dela, ki so se začela novembra lani, pa morajo biti končana do konca prihodnjega leta.
Kolesarska trasa, ki povezuje Solkan in Plave, je dolga 9270 metrov in praktično ves čas poteka vzporedno z železniško progo. Novogoriška mestna občina ima že od leta 2012 tudi gradbeno dovoljenje za gradnjo 120 metrov dolgega jeklenega mostu, ki naj bi prečkal Sočo v bližini Kajak centra v Solkanu ter povezal urbano mestno okolje z omenjeno traso. Vrednost naložbe je ocenjena na 450.000 evrov. Na novogoriški občini si prizadevajo gradnjo mostu umestiti v projekt povezovalne infrastrukture z Italijo, za katerega je EZTS septembra letos prejel pet milijonov evropskih sredstev.
»Cilj je, da bo čezmejno območje od Alp do morja postalo ena najbolj prepoznavnih kolesarskih točk v Evropi. Kolesarjem bo omogočala enkratno doživetje, ki ga na tako kratki relaciji ponuja raznolikost pokrajine Alp, Goriških brd, Krasa, morja in kulture. Prebivalcem območja omogoča nove podjetniške možnosti in izzive, predvsem za mlade, ter izboljšano trajno mobilnost med urbanimi središči in podeželjem,« pravi Vesna Kozar iz Posoškega razvojnega centra, ki je eden od 23 sodelujočih v projektu Inter Bike, čezmejne intermodalne kolesarske povezave.
Uredili bodo tudi prevoz kolesarjev
Projekt, ki traja od marca 2011 v okviru čezmejnega programa Slovenija-Italija 2007, se bo končal marca prihodnje leto. V sklopu projekta bodo poleg kolesarskih povezav uredili tudi javni prevoz z avtobusi, vlaki in ladjami. Glavna kolesarska trasa poteka od Rateč do Kranjske Gore, prek Vršiča, Trente, ob reki Soči mimo Kobarida, Tolmina do Mosta na Soči, kjer se razcepi v dva kraka. En krak poteka po Baški grapi na Bukovo, v Cerkno, prek Otaleža do Idrije, Godoviča in čez Col, od koder se kolesarska pot spusti v Ajdovščino in se prek Vipave povzpne na Kras. V bližini Sežane se ponovno združi s krakom kolesarske poti, ki od Mosta na Soči poteka prek Kanala v Goriška brda, od tod se spusti v Novo Gorico in se nadaljuje v Šempeter pri Gorici, nato pa se vzpne na Kras. Pot se nadaljuje proti Sežani, Lipici in Kopru. Na italijanski strani poteka mimo Trsta proti Benetkam, od tod pa proti Ferrari vse do Ravene.
V pripravi sta dve kolesarski knjigi, ena z zemljevidom tras, ki so namenjene gorskim turnim kolesarjem na območjih Kranjske Gore, Posočja, Idrije, Cerknega, Goriških brd ter Benečije in Rezije na italijanski strani, ter kolesarska knjiga za družinske izlete. »Vožnja v naravnem okolju je sicer v Sloveniji zakonsko slabo urejena, vendar računamo na to, da se bo počasi tudi to uredilo. Stara cesta na Vršič, ki prej ni bila prevozna za kolesarje, je takšen primer. Problem je Triglavski narodni park, predvsem tam, kjer so zasebne parcele. Nekateri lastniki so tolerantni, nekateri pa ne,« pravi Kozarjeva.