Pričakovanja komentatorjev
Pričakovanja komentatorjev glede zimske Dnevnikove izvidnice preberite pod slikami.
Pričakovanja komentatorjev glede zimske Dnevnikove izvidnice preberite pod slikami.
Marjana Grčman: Letošnja zimska izvidnica bo poseben izziv. Še zlasti se veselim novih izvidnikov, od katerih pričakujem bolj zrelo dojemanje in ocenjevanje turistične ponudbe. Poleti sem bila negativno presenečena nad pavšalno oceno Kobarida. Iz prakse snemanj namreč vem, da bi si dolina Soče zaslužila višjo oceno. Prav tako me je presenetila okolica Ilirske Bistrice, predvsem zaradi neoznačenosti turističnih točk in neodzivnosti na občinski spletni strani. Letos bom še posebno pozorna na Novo Gorico – obožujem namreč tamkajšnje muzeje ob nekdanji meji ter njihovo gastronomijo. Zanimivi bodo tudi odzivi na Dolenjske Toplice, Divačo (zaradi obnovljene Divaške jame) in Cerknico. Slednja mi je zanimiva predvsem zaradi jezera, ki letos sploh ni presahnilo in je tako svojevrsten fenomen, kakršnega domačini ne pomnijo zadnjih sto let.
Janez Bogataj: Vse letošnje izbrane kraje dobro poznam in vsak od njih me enakovredno zanima. V mojih komentarjih bom pokrival zlasti področja, s katerimi se tudi sicer ukvarjam. To so kulinarika, spomeniki, dogodki in prireditve. Seveda se ne bom izognil niti morebitnim drugim področjem kulturne dediščine ter sodobnega življenja, ki so pomembna za turistični vdih in izdih krajev. Menim, da je Dnevnikova izvidnica eno najkoristnejših dejanj v siceršnji turistični (vsebinski, inovativni, mentalni in še kakšni) suši v Sloveniji, ne le danes, ampak v celotnem razvojnem obdobju od konca druge svetovne vojne. Morda se zdi ta moja izjava pretirana? Vendar ni tako, saj mi je ta razvoj dobro poznan, še bolj pa mi je jasno, kaj turizmu Slovenije manjka in kateri koraki bi bili nujni za njegovo izboljšanje. Ravno tako menim, da je izvidnik iz Slovenije zelo pomemben, saj bomo skozi njegovo dojemanje lahko ugotavljali tudi naša dojemanja turizma, ki so, milo rečeno, zelo pestra.
Vito Avguštin: Lepih fotografij krajev, naravnih lepot, kulturnozgodovinskih objektov in lokalnih jedi ter običajev se lahko vsak nagleda v revijah, prospektih in reportažnih zapisih, pravi čar pa kljub vsemu dajo na koncu ljudje, zgodbe, ki jih povedo le nam, doživetja, ki zarišejo v spomin prijetnost in zadovoljstvo, arome in okusi, ki nam prikličejo že skoraj pozabljena ugodja. Prav ljudje so bili tisti, ki so v dosedanjih Dnevnikovih turističnih izvidnicah iz marsikaterega kraja, v katerega se povprečen Slovenec skorajda zagotovo ne bi odpravil na izlet za konec tedna, odvrgli kopreno povprečnosti in nas prijetno presenetili. Marsikje pri nas je namreč mogoče dobiti to, česar se ne da kupiti – če je le dovolj samozavesti in znanja, ne pa ponižne in nevedne sramežljivosti, s katero se je v eni od izjav nedavno »izkazal« celo profesor ljubljanske fakultete za družbene vede.
Primož Žižek: Moja pričakovanja so vezana predvsem na osredotočenost turističnih krajev, da prek spleta v središče diskurza, interakcije, komunikacije, prodaje postavijo sodobnega turista. Ta je občutljiv za odnos, kakovost, ceno, dobro uporabniško izkušnjo in predvsem išče navdih, motivacijo, zgodbe in dokaze, da je izbrani cilj prava odločitev. Navdušili me bodo neposredna, pregledna in jasna komunikacija, premišljeno načrtovanje ponudbe za splet in dostopnost v vseh pogledih in v vseh fazah odločevalskega procesa turista. Precej slovenskih krajev me redno navdušuje, tako da sem fizično obiskal tudi precejšen del doslej obravnavanih turističnih točk v akciji Dnevnikova izvidnica. Z nekaterimi upravljalci portalov res dobrih praks smo se v preteklosti v živo, po spletu ali telefonu pogovorili, ker me zanimajo izkušnje izza scene.
Reproduciranje, povzemanje in citiranje vsebin je dovoljeno v skladu z določili uporabe in citiranja vsebin.