Danes bo izredna seja sveta za kmetijstvo in podeželje, posvetovalnega organa kmetijskega ministra Dejana Židana. Edina točka dnevnega reda bo slovenski program razvoja podeželja (PRP) za prihodnjih sedem let, od katerega si naša država v tem obdobju obeta 1,11 milijarde evrov, glavnino iz evropskega proračuna. Toda evropska komisija (EK) ima po naših informacijah k temu strateškemu dokumentu, ki bo podlaga za izplačevanje kmetijskega denarja do leta 2020, več kot dvesto pripomb, in če se Slovenija nanje ne bi ustrezno odzvala, bi nam lahko Bruselj izplačila (za prihodnje leto je za kmetijske ukrepe predvidenih približno 138 milijonov evrov) celo zamrznil.
In prvi bodo zadnji?
»Svojim sodelavkam in sodelavcem se želim zahvaliti, ker so bili tako prizadevni, da smo bili prva država članica, ki je pripravila osnutek Programa razvoja podeželja 2014–2020 in ga dala v javno razpravo,« se je 28. avgusta lani pohvalila državna sekretarka za kmetijstvo Tanja Strniša. Slovenija je nato 15. novembra 2013 dala evropski komisiji ta dokument v neformalno presojo in junija letos še v formalno, zato je po letu dni usklajevanj kopica pripomb k dokumentu precejšen šok.
Naši viri pravijo, da imajo v Bruslju največ pripomb k okoljskemu vidiku, ki je finančno tudi najizdatnejši, saj naj bi šlo samo za okoljske ukrepe 52 odstotkov vsega predvidenega denarja. Nekatere načrtovane ukrepe naj bi Slovenija preslabo utemeljila, zato ni prepričala odločevalcev v Bruslju, nekaj kritik si je prislužila tudi zaradi slabše prodornosti besedila PRP, na določene ukrepe pa ima evropska komisija enostranske poglede, pravijo naši viri.
Kampanja se začne konec februarja
Z odgovori na pripombe evropske komisije, ki se nanašajo na številna področja (poleg okolja tudi na dobrobit živali, na mlade kmete, agromelioracije...), se zelo mudi, saj naj bi jih naša država v Bruselj poslala že do konca tega tedna. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) so v zadnjih dneh staknili glave, minister Židan pa bo danes svetu za kmetijstvo in podeželje predstavil nove rešitve, ki naj bi jih vseboval spremenjeni osnutek PRP. Ker so nekatere konceptualne narave, je pričakovati buren odziv kmetov, saj vsi zagotovo ne bodo dobili toliko denarja, kot so pričakovali.
Sloveniji se s potrjevanjem PRP v Bruslju mudi tudi zato, ker se bo predvidoma konec februarja začela subvencijska kampanja za leto 2015. Do takrat bi morala imeti naša država vsaj neformalno zagotovilo evropske komisije, da sprejema naš PRP, v nasprotnem primeru obstaja veliko tveganje, da ukrepi slovenske kmetijske politike ne bodo v skladu s tem, kar nam bo v PRP potrdil Bruselj. To bi pomenilo, da bi morala Slovenija denar za te ukrepe zagotoviti sama, v najslabšem primeru pa bi jo lahko doletela še kazen zaradi izplačila nedovoljenih državnih pomoči.
Nekateri naši sogovorniki menijo, da se Slovenija z upoštevanjem pripomb evropske komisije še lahko izvleče in za PRP pravočasno (najkasneje do konca januarja 2015) iz Bruslja dobi neformalno zeleno luč, je pa vprašanje, kako uspešno bo krotila tiste nezadovoljne kmete, ki bi jim občutno spremenjen strateški dokument poslabšal pričakovani finančni iztržek. Zaradi številnih pripomb EK je tudi cilj MKGP – da Bruselj PRP uradno potrdi v letu 2014 in da ministrstvo v skladu z njim prve javne razpise objavi še letos – vedno bolj oddaljen.